Dezinformacije | GOV.SI
Source: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dezinformacije
Archived: 2026-04-23 17:36
Dezinformacije | GOV.SI
Domov
Zbirke
Projekti in programi
Dezinformacije
Dezinformacije so namerno zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države, da bi zavajali ali manipulirali s posamezniki in javnim mnenjem za dosego specifičnih gospodarskih, političnih ali družbenih ciljev.
Z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo. Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Problem širjenja lažnih informacij je najizrazitejši v kriznih razmerah, kakršna je bila pandemija novega koronavirusa.
Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij.
Prepoznavanje dezinformacij in tehnik manipuliranja z vsebinami
Preverite, kako dobro prepoznate zavajajoče informacije in manipuliranje z vsebinami.
Preizkus je namenjen urjenju kritičnega razmišljanja ter spodbujanju k preverjanju informacij pri zanesljivih virih.
Test your knowledge
Kaj so dezinformacije
Dezinformacije
so dokazljivo lažne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo.
Med dezinformacije
ne
sodijo:
zavajajoče oglaševanje,
napake pri poročanju,
satira in parodija,
jasno označene mnenjske novice in komentarji.
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
(angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) predstavlja poskus vmešavanja iz tujine na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami. V tem primeru tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali izven ozemlja matične države.
FIMI predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti in sodijo med hibridne grožnje. Hibridne grožnje so kombinacija dejavnosti, ki jih državni in nedržavni akterji izvajajo na usklajen način, pogosto z združevanjem konvencionalnih in nekonvencionalnih metod, pri čemer razmere ne dosežejo praga za uradno razglasitev vojne. Cilj ni le povzročitev neposredne škode in izkoriščanje ranljivosti, temveč tudi destabilizacija družbe in ustvarjanje nejasnosti za oviranje sprejemanja odločitev. Ustvarijo lahko kompleksne varnostne izzive, zato zahtevajo celovit pristop k obrambi in obvladovanju.
Primeri hibridnih groženj:
manipuliranje informacij
(dezinformacijske kampanje za ustvarjanja in povečevanja razkola v družbi),
kibernetski napadi
(sabotaža kritične infrastrukture, na primer elektrodistributerjev, kibernetski napad na informacijski sistem bolnišnic),
gospodarski vpliv ali prisila
(zloraba evropske naftne in plinske odvisnosti od Rusije, zaprli bomo dotok plina v Evropo),
prikrito politično manevriranje
(podkupovanje politikov, usmerjanje beguncev in migracijskih tokov),
prisilna diplomacija
(odpoved prostotrgovinskih sporazumov med državami ali drugih dvostranskih sporazumov, ukinitev brezvizumskih tranzitov za državljane določenih držav),
grožnje z vojaško silo
(uporaba paravojaških enot, vojaške vaje ene države blizu meje z drugo državo).
Ključni elementi dezinformacij ter tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI)
Deception
Facts are distorted.
Intent
It involves manipulative deception.
Gain, interest
Those who create and spread disinformation know exactly why they do so and what they seek to achieve.
Napačne informacije
(angleško misinformation) so nenamerne napačne informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa vseeno lahko povzročijo škodo.
Zlonamerne informacije
(angleško malinformation) so informacije, ki temeljijo na dejstvih, vendar so vzete iz konteksta in enostransko predstavljene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive.
Osnovni namen napačnih informacij in informacij, vzetih iz konteksta,
ni namerno zavajanje
.
Primeri:
s senzacionalističnimi naslovi vas vabijo, da kliknete nanje,
satira ali parodija,
potegavščina.
Razlika med sovražnim govorom in dezinformacijami
Hate speech
A criminal offence involving the public incitement of hatred, violence or intolerance against an individual or a group of people.
Disinformation and FIMI
These do not constitute illegal acts or criminal offences, but they are harmful.
Kako prepoznati dezinformacije
Dezinformacije so običajno čustveno nabite, saj je namen njihovega širjenja vnašanje razdora v družbe in podpihovanje strahu. Širijo se hitreje, kot jih je moč nadzorovati, zato je pomembno, da sami ne sodelujete pri njihovem širjenju.
Premislite, preden delite.
Zavedanje o dezinformacijah in o tem, da smo lahko njihova tarča, je prvi korak k zaščiti.
Check the source
Examine the website, check its mission and look for contact details. Who is financing the website? Does the information originate from news aggregators? Check whether the website is original or whether the Uniform Resource Locator (URL) imitates the names of well-known news sources. Pay attention to quoted "experts" – are they real people at all?
Read the entire article
Headlines can be misleading – do the headline and the content match, or is it merely clickbait? What is the article actually about?
Check the author
Check who the author of the article is. Can they be trusted? Are they even a real person?
Check the language
If the text contains grammatical errors and unusual phrases, it is likely that it has been machine-translated or machine-generated.
Additional sources
Check whether the news is also reported by other reliable sources.
Check photographs and videos
Photographs and videos have a strong impact and are easy to manipulate. In some cases, it is already apparent to the naked eye that images or videos have been manipulated or altered. Using reverse image search, you can also determine whether the material is older and has been reused in a different context.
Reverse image search is available through tools such as
Tineye
and
Google Images
.
Truepic
also detects possible alterations in videos, while the
InVID Verification
plugin can help identify the original publication date, location or preview images for videos and photographs. The
YouTube Data Viewer
tool shows when a video was first uploaded.
Check the date
Republished stories are not necessarily current. Check when the event was reported elsewhere or look at the dates of comments. The story may distort reality – for example, older events may be presented out of context.
Is it a joke?
If a story seems too unusual, it may be a joke.
Be aware of bias
Consider whether your beliefs influence your judgement.
Ask experts
Verify the story on fact-checking portals such as:
NE/JA razbijalka mitov – a portal of the Slovenian Press Agency
Razkrinkavanje
Adria Digital Media Observatory (ADMO) (in English)
– a Croatian-Slovenian hub for combating disinformation
,
EUvsDisinfo (v angleščini)
European Digital Media Observatory (EDMO) (in English)
– an observatory that brings together fact-checkers, academics and other relevant stakeholders to collaborate. It encourages active engagement with media organisations, media literacy experts and provides support to policymakers, helping coordinate measures in the fight against disinformation.
Kako prepoznati manipuliranje z vsebinami
Tehnike manipuliranja z informacijami so namenjene širjenju napačnih ali zavajajočih informacij z namenom vplivanja na mnenja in odločitve. Prepoznavanje tehnik manipuliranja z informacijami je ključno, da postanemo odporni na dezinformacije.
Obstaja več različnih taktik, ki se uporabljajo za manipuliranje z informacijami. Pogosto ne temeljijo na očitnih lažeh, temveč na polresnicah, izbranih poudarkih in čustvih. Uporabljajo prefinjene in preizkušene komunikacijske in psihološke tehnike, ki izkoriščajo človeško psihologijo.
Distortion
Content is taken out of context so that it acquires a different, often misleading meaning.
Cherry-picking
Only content that supports a particular position is highlighted, while other arguments are omitted.
Appeal to emotions
Facts are replaced by emotional appeals. Emotionally charged content that provokes anger or fear spreads more quickly.
False dilemma
The choice is artificially narrowed. Two options are presented even though there are more. One option is portrayed as the better one.
Ad hominem attack
Instead of addressing a counterargument, attention is shifted to the person and their alleged shortcomings.
Polarisation
Division into two opposing groups or positions, which may reinforce prejudice.
Fearmongering
Deliberately provoking fear and creating confusion or uncertainty. Triggering an emotional rather than a rational response.
Whataboutism
Avoiding discussion by shifting attention from the main issue to another topic, often through a counter-accusation.
Scapegoating
An individual or group is singled out and unfairly blamed for a problem.
Slippery slope
Warning that a first step will inevitably lead to very serious consequences.
Globoki ponaredek
Globoki ponaredek (angleško deepfake) pomeni tehnologijo, ki omogoča izdelavo, in je hkrati rezultat izdelave prepričljivih, a povsem izmišljenih slik ali posnetkov z dogodkov, ki se niso nikoli zgodili.
Angleški izraz deepfake je zloženka iz poglobljeno učenje (angleško deep learning) in lažno (angleško fake). Gre za tehnologijo, ki se je na spletu začela pojavljati leta 2017 in se naglo razvija ter je odgovor 21. stoletja na Photoshop. Tehnologija globokih ponaredkov omogoča manipulacijo slik in posnetkov do te mere, da jo je s prostim očesom skoraj nemogoče odkriti.
Tehnologija globokih ponaredkov omogoča vsakemu izmed nas, da na osnovi združevanja izbranih posnetkov ustvari sliko ali videoposnetek, na katerem neka oseba govori in počne stvari, ki jih sicer nikoli ne bi izrekla ali naredila. Pri tem potrebujemo le malce zmogljivejši osebni računalnik.
Oglejte si primer, kako resnični so videti globoki ponaredki
(v nastavitvah lahko jezik nastavite na slovenščino), ter
kako lahko prepoznate globoke ponaredke (v angleščini)
.
Kako lahko globoki ponaredki vplivajo na ljudi
V današnji družbi velika večina ljudi pridobiva informacije o svetu in oblikuje mnenja na podlagi vsebine s spleta. Zato lahko vsakdo, ki je sposoben ustvariti globoke ponaredke, objavi napačne informacije in vpliva na množice, da bi se obnašali na način, ki bi podpiral in poganjal njihove osebne načrte ali namene. Dezinformacije, ki temeljijo na globokih ponaredkih, lahko povzročijo veliko škodo žrtvi (posamezniku, instituciji ali organizacij, državi) v manjšem, srednjem ali velikem obsegu.
V manjšem in srednjem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki, ki bi domnevno prikazovali znanca ali sorodnika, ki prosi za veliko vsoto denarja za pomoč v sili, iz nič hudega slutečih žrtev prevare izvabljali denar. Velika večina deepfake slik in videoposnetkov zlorablja slike žensk, da bi jih javno ponižali in diskreditirali, in slike otrok za širjenje otroške pornografije.
V velikem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki svetovnih voditeljev, ki podajajo izmišljene trditve, povzročili nerede, nasilje in celo vojno.
Kako prepoznati globoke ponaredke?
Pojav slik in videoposnetkov, ustvarjenih s tehnologijo deepfake še ne pomeni, da ne smete zaupati nobeni sliki ali videoposnetku. Zavedati se je treba, da se bo deepfake tehnologija v naslednjih nekaj letih zelo verjetno še bolj razvila in razširila. Zaradi tega je potrebno biti pri iskanju informacij na spletu pozoren in kritičen do slik in posnetkov, ki na primer od vas zahtevajo, da na neki naslov pošljete denar ali posredujete osebne podatke, do razgaljenih posnetkov oseb, ki jih poznate, ali do posnetkov, na katerih znane osebe podajajo nenavadne in nezaslišane trditve.
Kako se dezinformacijam zoperstavlja EU
Evropska unija se bori proti širjenju dezinformacij, da bi zaščitila svoje vrednote in demokracijo.
Slovenija že od njegove ustanovitve marca 2019 pred evropskimi volitvami aktivno sodeluje v
sistemu hitrega opozarjanja
na dezinformacije (angleško Rapid alert system - RAS). RAS deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) in je pomemben element celostnega pristopa Evropske unije pri obvladovanju dezinformacij.
Namen RAS-a je:
opozarjanje na grožnje FIMI in dezinformacij v realnem času,
lažja in hitrejša izmenjava podatkov in ocen FIMI in dezinformacijskih kampanj med EU in državami članicami,
krepitev sodelovanja in skupnega odzivanja na FIMI in dezinformacije.
ozaveščanje in opolnomočenje državljanov: spodbujanje medijske pismenosti, podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev
Akcijski načrt
za evropsko demokracijo
(angleško European Democracy Action Plan - EDAP) je bil sprejet leta 2020. Osredotoča se na tri področja:
zaščito integritete volitev in spodbujanje demokratičnega sodelovanja,
krepitev svobode medijev in medijskega pluralizma,
zoperstavljanje dezinformacijam.
Razvija smernice za obveznosti in odgovornost spletnih platform v boju proti dezinformacijam.
Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam
(v angleščini)
, angleško Action Plan on disinformation, je namenjen krepitvi zmogljivosti in sodelovanja EU v boju proti dezinformacijam.
Zakon o digitalnih storitvah
(angleško Digital Service Act - DSA) ureja delovanje spletnih posrednikov in platform, kot so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne platforme za potovanja in nastanitve. Glavni namen akta je preprečiti nezakonite in škodljive dejavnosti na spletu ter širjenje dezinformacij. Zagotavlja varnost uporabnikov, varuje temeljne pravice ter oblikuje pravično in odprto okolje spletnih platform.
Zakon o svobodi medijev
(angleško Media Freedom Act) uvaja nova pravila, ki bodo bolje ščitila uredniško neodvisnost in pluralnost medijev, zagotavljala preglednost in pravičnost ter omogočala boljše sodelovanje medijskih organov prek novega Evropskega odbora za medijske storitve. Zakon vključuje doslej najobsežnejše zaščitne ukrepe, da lahko novinarji svobodno in varno opravljajo svoje delo. Ta novi sklop pravil bo javnim in zasebnim medijem omogočil tudi lažje čezmejno delovanje na notranjem trgu EU brez neupravičenega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora.
Zakon o umetni inteligenci
definira celovit okvir za urejanje umetne inteligence (UI) v EU. Njegov cilj je zagotoviti varnost proizvodov in storitev, ki vključujejo UI, spoštovanje obstoječe zakonodaje, zagotoviti pravno varnost in predvidljivost, okrepiti upravljanje, učinkovito izvrševanje in nadzor ter omogočiti razvoj enotnega trga za zakonite, varne in zaupanja vredne rešitve UI.
Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2018
(angleško Code of Practice on Disinformation - COP) je bil prvi primer na svetu, ko se je industrija prostovoljno dogovorila o samoregulativnih standardih za boj proti dezinformacijam.
Okrepljeni kodeks ravnanja na področju dezinformacij
je bil podpisan 16. junija 2022 in ima 44 podpisnic (med drugim Google, Meta, Microsoft, TikTok, Vimeo, Adobe).
Zakonodaja
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2)
Začetek
15. 3. 2024
Institucija
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje
Status
V teku
Naše objave o dezinformacijah na družbenih omrežjih
Facebook
X
Instagram
Bluesky
Novice
RSS
22. 4. 2026
Pregled dezinformacij: Rusija cilja na volitve na Madžarskem in v Bolgariji
13. 4. 2026
Kremelj kaže Ukrajino kot grožnjo baltskim državam in EU obtožuje vmešavanja v prihajajoče volitve
3. 4. 2026
GOVSI podkast: Brez zanesljivih informacij ni demokracije
Vse novice
Boj proti dezinformacijam
Publikacija Boj proti dezinformacijam - Kako lahko novinarji in drugi akterji prispevajo k prepoznavanju dezinformacij in omejevanju škode dezinformacijskih kampanj vsebuje ključne pravne in strokovne opredelitve dezinformacij, opisuje načine, kako se dezinformacije širijo, kako vplivajo na volitve ter kako jih prepoznati. Namenjena je predvsem novinarjem, postopke in orodja, ki jih navajajo kot pomoč pri prepoznavanju dezinformacij, pa lahko uporablja vsakdo.
Publication (in Slovenian)
(pdf, 308 KB)
Pregled dezinformacij
Tedenski novičnik spletne strani EUvsDisinfo (v angleščini) zajema pregled najbolj odmevnih poskusov tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), ki jih v Evropski uniji in njeni soseščini širijo zunanji akterji. Njihov novičnik bomo vsak teden prevedli v slovenščino.
Newsletter
E-usposabljanje
Upravna akademija v sklopu programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev ponuja e-usposabljanje Fenomen dezinformacij, ki so ga pripravili skupaj z Uradom vlade za komuniciranje. Usposabljanje je namenjeno ozaveščanju o fenomenu dezinformacij, vplivu in posledicah, ki jih imajo dezinformacije na naše mnenje, naše življenje in delo ter predstavitvi ukrepov za zaščito pred njimi.
The Phenomenon of Disinformation (in Slovenian)
Prisluhnite epizodam GOVSI podkasta o dezinformacijah:
3. 4. 2026
GOVSI podkast: Brez zanesljivih informacij ni demokracije
20. 2. 2026
Volitve – največja civilna akcija v državi
9. 1. 2026
O dezinformacijah v ruski vojni proti Ukrajini
30. 10. 2025
GOVSI podkast: Dezinformacije – globalni izziv, ki zahteva evropski odziv
13. 9. 2024
GOVSI Podkast: »Demokracija je napadena«
24. 5. 2024
GOVSI Podkast: Ustavimo dezinformacije
Hibridne grožnje
Predstavljajo medsebojno povezano, kompleksno in nepredvidljivo visokointegrirano uporabo prikrite ali odkrite kombinacije tradicionalnih in neregularnih vojaških in civilnih ter kriminalnih metod in sredstev, ki jih vodijo in izvajajo državni in nedržavni akterji. Ustvarijo lahko kompleksne varnostne izzive, zato zahtevajo celovit pristop k obrambi in obvladovanju.
Terms are collected in the glossary
Novice in analize EUvsDisinfo
Spletna stran EUvsDisinfo objavlja vsebine, ki pomagajo razumeti dezinformacije in načine, kako se na dezinformacije odzvati. Stran EUvsDisinfo ureja Delovna skupina strateškega komuniciranja za vzhod (angleško East StratCom Task Force), ki je del Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS). Nekatere novice, članke in analize smo prevedli v slovenščino in jih objavljamo.
News and analysis
Povezave
Preverjeno
Časoris
Varni na internetu
Safe.si
Medijska in informacijska pismenost
Na vrh strani
Izberite jezik
Slovenščina
English
Deutsch
Español
Français
Magyar
Italiano
日本語
Polski
Português
Slovenčina
Shqip
Srpski
Українська
Domov
Zbirke
Projekti in programi
Dezinformacije
Dezinformacije so namerno zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države, da bi zavajali ali manipulirali s posamezniki in javnim mnenjem za dosego specifičnih gospodarskih, političnih ali družbenih ciljev.
Z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo. Dezinformacije imajo največji učinek v časih kriz, negotovosti in splošnega nezadovoljstva, ker delujejo na čustveni ravni in vplivajo na mnenje in odločitve ljudi. Njihov namen je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo, strah, škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Problem širjenja lažnih informacij je najizrazitejši v kriznih razmerah, kakršna je bila pandemija novega koronavirusa.
Dezinformacije se uporabljajo za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Predstavljajo grožnjo demokracijam, saj je njihov namen spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij.
Prepoznavanje dezinformacij in tehnik manipuliranja z vsebinami
Preverite, kako dobro prepoznate zavajajoče informacije in manipuliranje z vsebinami.
Preizkus je namenjen urjenju kritičnega razmišljanja ter spodbujanju k preverjanju informacij pri zanesljivih virih.
Test your knowledge
Kaj so dezinformacije
Dezinformacije
so dokazljivo lažne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjene z namenom zavajanja ali doseganja ekonomske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo.
Med dezinformacije
ne
sodijo:
zavajajoče oglaševanje,
napake pri poročanju,
satira in parodija,
jasno označene mnenjske novice in komentarji.
Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje
(angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI) predstavlja poskus vmešavanja iz tujine na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami. V tem primeru tuje države ali posamezni akterji namenoma širijo dezinformacije, da bi z manipulacijami vplivali na politične procese, volitve ali splošno družbeno dinamiko posamezne države. Gre za namerno, manipulativno in usklajeno delovanje držav ali njihovih pooblaščencev na ozemlju matične države ali izven ozemlja matične države.
FIMI predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti in sodijo med hibridne grožnje. Hibridne grožnje so kombinacija dejavnosti, ki jih državni in nedržavni akterji izvajajo na usklajen način, pogosto z združevanjem konvencionalnih in nekonvencionalnih metod, pri čemer razmere ne dosežejo praga za uradno razglasitev vojne. Cilj ni le povzročitev neposredne škode in izkoriščanje ranljivosti, temveč tudi destabilizacija družbe in ustvarjanje nejasnosti za oviranje sprejemanja odločitev. Ustvarijo lahko kompleksne varnostne izzive, zato zahtevajo celovit pristop k obrambi in obvladovanju.
Primeri hibridnih groženj:
manipuliranje informacij
(dezinformacijske kampanje za ustvarjanja in povečevanja razkola v družbi),
kibernetski napadi
(sabotaža kritične infrastrukture, na primer elektrodistributerjev, kibernetski napad na informacijski sistem bolnišnic),
gospodarski vpliv ali prisila
(zloraba evropske naftne in plinske odvisnosti od Rusije, zaprli bomo dotok plina v Evropo),
prikrito politično manevriranje
(podkupovanje politikov, usmerjanje beguncev in migracijskih tokov),
prisilna diplomacija
(odpoved prostotrgovinskih sporazumov med državami ali drugih dvostranskih sporazumov, ukinitev brezvizumskih tranzitov za državljane določenih držav),
grožnje z vojaško silo
(uporaba paravojaških enot, vojaške vaje ene države blizu meje z drugo državo).
Ključni elementi dezinformacij ter tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI)
Deception
Facts are distorted.
Intent
It involves manipulative deception.
Gain, interest
Those who create and spread disinformation know exactly why they do so and what they seek to achieve.
Napačne informacije
(angleško misinformation) so nenamerne napačne informacije, ki jih nekdo širi v dobri veri brez škodljivega namena, vendar pa vseeno lahko povzročijo škodo.
Zlonamerne informacije
(angleško malinformation) so informacije, ki temeljijo na dejstvih, vendar so vzete iz konteksta in enostransko predstavljene. Posledično so zavajajoče in zato potencialno škodljive.
Osnovni namen napačnih informacij in informacij, vzetih iz konteksta,
ni namerno zavajanje
.
Primeri:
s senzacionalističnimi naslovi vas vabijo, da kliknete nanje,
satira ali parodija,
potegavščina.
Razlika med sovražnim govorom in dezinformacijami
Hate speech
A criminal offence involving the public incitement of hatred, violence or intolerance against an individual or a group of people.
Disinformation and FIMI
These do not constitute illegal acts or criminal offences, but they are harmful.
Kako prepoznati dezinformacije
Dezinformacije so običajno čustveno nabite, saj je namen njihovega širjenja vnašanje razdora v družbe in podpihovanje strahu. Širijo se hitreje, kot jih je moč nadzorovati, zato je pomembno, da sami ne sodelujete pri njihovem širjenju.
Premislite, preden delite.
Zavedanje o dezinformacijah in o tem, da smo lahko njihova tarča, je prvi korak k zaščiti.
Check the source
Examine the website, check its mission and look for contact details. Who is financing the website? Does the information originate from news aggregators? Check whether the website is original or whether the Uniform Resource Locator (URL) imitates the names of well-known news sources. Pay attention to quoted "experts" – are they real people at all?
Read the entire article
Headlines can be misleading – do the headline and the content match, or is it merely clickbait? What is the article actually about?
Check the author
Check who the author of the article is. Can they be trusted? Are they even a real person?
Check the language
If the text contains grammatical errors and unusual phrases, it is likely that it has been machine-translated or machine-generated.
Additional sources
Check whether the news is also reported by other reliable sources.
Check photographs and videos
Photographs and videos have a strong impact and are easy to manipulate. In some cases, it is already apparent to the naked eye that images or videos have been manipulated or altered. Using reverse image search, you can also determine whether the material is older and has been reused in a different context.
Reverse image search is available through tools such as
Tineye
and
Google Images
.
Truepic
also detects possible alterations in videos, while the
InVID Verification
plugin can help identify the original publication date, location or preview images for videos and photographs. The
YouTube Data Viewer
tool shows when a video was first uploaded.
Check the date
Republished stories are not necessarily current. Check when the event was reported elsewhere or look at the dates of comments. The story may distort reality – for example, older events may be presented out of context.
Is it a joke?
If a story seems too unusual, it may be a joke.
Be aware of bias
Consider whether your beliefs influence your judgement.
Ask experts
Verify the story on fact-checking portals such as:
NE/JA razbijalka mitov – a portal of the Slovenian Press Agency
Razkrinkavanje
Adria Digital Media Observatory (ADMO) (in English)
– a Croatian-Slovenian hub for combating disinformation
,
EUvsDisinfo (v angleščini)
European Digital Media Observatory (EDMO) (in English)
– an observatory that brings together fact-checkers, academics and other relevant stakeholders to collaborate. It encourages active engagement with media organisations, media literacy experts and provides support to policymakers, helping coordinate measures in the fight against disinformation.
Kako prepoznati manipuliranje z vsebinami
Tehnike manipuliranja z informacijami so namenjene širjenju napačnih ali zavajajočih informacij z namenom vplivanja na mnenja in odločitve. Prepoznavanje tehnik manipuliranja z informacijami je ključno, da postanemo odporni na dezinformacije.
Obstaja več različnih taktik, ki se uporabljajo za manipuliranje z informacijami. Pogosto ne temeljijo na očitnih lažeh, temveč na polresnicah, izbranih poudarkih in čustvih. Uporabljajo prefinjene in preizkušene komunikacijske in psihološke tehnike, ki izkoriščajo človeško psihologijo.
Distortion
Content is taken out of context so that it acquires a different, often misleading meaning.
Cherry-picking
Only content that supports a particular position is highlighted, while other arguments are omitted.
Appeal to emotions
Facts are replaced by emotional appeals. Emotionally charged content that provokes anger or fear spreads more quickly.
False dilemma
The choice is artificially narrowed. Two options are presented even though there are more. One option is portrayed as the better one.
Ad hominem attack
Instead of addressing a counterargument, attention is shifted to the person and their alleged shortcomings.
Polarisation
Division into two opposing groups or positions, which may reinforce prejudice.
Fearmongering
Deliberately provoking fear and creating confusion or uncertainty. Triggering an emotional rather than a rational response.
Whataboutism
Avoiding discussion by shifting attention from the main issue to another topic, often through a counter-accusation.
Scapegoating
An individual or group is singled out and unfairly blamed for a problem.
Slippery slope
Warning that a first step will inevitably lead to very serious consequences.
Globoki ponaredek
Globoki ponaredek (angleško deepfake) pomeni tehnologijo, ki omogoča izdelavo, in je hkrati rezultat izdelave prepričljivih, a povsem izmišljenih slik ali posnetkov z dogodkov, ki se niso nikoli zgodili.
Angleški izraz deepfake je zloženka iz poglobljeno učenje (angleško deep learning) in lažno (angleško fake). Gre za tehnologijo, ki se je na spletu začela pojavljati leta 2017 in se naglo razvija ter je odgovor 21. stoletja na Photoshop. Tehnologija globokih ponaredkov omogoča manipulacijo slik in posnetkov do te mere, da jo je s prostim očesom skoraj nemogoče odkriti.
Tehnologija globokih ponaredkov omogoča vsakemu izmed nas, da na osnovi združevanja izbranih posnetkov ustvari sliko ali videoposnetek, na katerem neka oseba govori in počne stvari, ki jih sicer nikoli ne bi izrekla ali naredila. Pri tem potrebujemo le malce zmogljivejši osebni računalnik.
Oglejte si primer, kako resnični so videti globoki ponaredki
(v nastavitvah lahko jezik nastavite na slovenščino), ter
kako lahko prepoznate globoke ponaredke (v angleščini)
.
Kako lahko globoki ponaredki vplivajo na ljudi
V današnji družbi velika večina ljudi pridobiva informacije o svetu in oblikuje mnenja na podlagi vsebine s spleta. Zato lahko vsakdo, ki je sposoben ustvariti globoke ponaredke, objavi napačne informacije in vpliva na množice, da bi se obnašali na način, ki bi podpiral in poganjal njihove osebne načrte ali namene. Dezinformacije, ki temeljijo na globokih ponaredkih, lahko povzročijo veliko škodo žrtvi (posamezniku, instituciji ali organizacij, državi) v manjšem, srednjem ali velikem obsegu.
V manjšem in srednjem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki, ki bi domnevno prikazovali znanca ali sorodnika, ki prosi za veliko vsoto denarja za pomoč v sili, iz nič hudega slutečih žrtev prevare izvabljali denar. Velika večina deepfake slik in videoposnetkov zlorablja slike žensk, da bi jih javno ponižali in diskreditirali, in slike otrok za širjenje otroške pornografije.
V velikem obsegu bi lahko z lažnimi videoposnetki svetovnih voditeljev, ki podajajo izmišljene trditve, povzročili nerede, nasilje in celo vojno.
Kako prepoznati globoke ponaredke?
Pojav slik in videoposnetkov, ustvarjenih s tehnologijo deepfake še ne pomeni, da ne smete zaupati nobeni sliki ali videoposnetku. Zavedati se je treba, da se bo deepfake tehnologija v naslednjih nekaj letih zelo verjetno še bolj razvila in razširila. Zaradi tega je potrebno biti pri iskanju informacij na spletu pozoren in kritičen do slik in posnetkov, ki na primer od vas zahtevajo, da na neki naslov pošljete denar ali posredujete osebne podatke, do razgaljenih posnetkov oseb, ki jih poznate, ali do posnetkov, na katerih znane osebe podajajo nenavadne in nezaslišane trditve.
Kako se dezinformacijam zoperstavlja EU
Evropska unija se bori proti širjenju dezinformacij, da bi zaščitila svoje vrednote in demokracijo.
Slovenija že od njegove ustanovitve marca 2019 pred evropskimi volitvami aktivno sodeluje v
sistemu hitrega opozarjanja
na dezinformacije (angleško Rapid alert system - RAS). RAS deluje pod okriljem Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS) in je pomemben element celostnega pristopa Evropske unije pri obvladovanju dezinformacij.
Namen RAS-a je:
opozarjanje na grožnje FIMI in dezinformacij v realnem času,
lažja in hitrejša izmenjava podatkov in ocen FIMI in dezinformacijskih kampanj med EU in državami članicami,
krepitev sodelovanja in skupnega odzivanja na FIMI in dezinformacije.
ozaveščanje in opolnomočenje državljanov: spodbujanje medijske pismenosti, podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev
Akcijski načrt
za evropsko demokracijo
(angleško European Democracy Action Plan - EDAP) je bil sprejet leta 2020. Osredotoča se na tri področja:
zaščito integritete volitev in spodbujanje demokratičnega sodelovanja,
krepitev svobode medijev in medijskega pluralizma,
zoperstavljanje dezinformacijam.
Razvija smernice za obveznosti in odgovornost spletnih platform v boju proti dezinformacijam.
Akcijski načrt za boj proti dezinformacijam
(v angleščini)
, angleško Action Plan on disinformation, je namenjen krepitvi zmogljivosti in sodelovanja EU v boju proti dezinformacijam.
Zakon o digitalnih storitvah
(angleško Digital Service Act - DSA) ureja delovanje spletnih posrednikov in platform, kot so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne platforme za potovanja in nastanitve. Glavni namen akta je preprečiti nezakonite in škodljive dejavnosti na spletu ter širjenje dezinformacij. Zagotavlja varnost uporabnikov, varuje temeljne pravice ter oblikuje pravično in odprto okolje spletnih platform.
Zakon o svobodi medijev
(angleško Media Freedom Act) uvaja nova pravila, ki bodo bolje ščitila uredniško neodvisnost in pluralnost medijev, zagotavljala preglednost in pravičnost ter omogočala boljše sodelovanje medijskih organov prek novega Evropskega odbora za medijske storitve. Zakon vključuje doslej najobsežnejše zaščitne ukrepe, da lahko novinarji svobodno in varno opravljajo svoje delo. Ta novi sklop pravil bo javnim in zasebnim medijem omogočil tudi lažje čezmejno delovanje na notranjem trgu EU brez neupravičenega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora.
Zakon o umetni inteligenci
definira celovit okvir za urejanje umetne inteligence (UI) v EU. Njegov cilj je zagotoviti varnost proizvodov in storitev, ki vključujejo UI, spoštovanje obstoječe zakonodaje, zagotoviti pravno varnost in predvidljivost, okrepiti upravljanje, učinkovito izvrševanje in nadzor ter omogočiti razvoj enotnega trga za zakonite, varne in zaupanja vredne rešitve UI.
Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2018
(angleško Code of Practice on Disinformation - COP) je bil prvi primer na svetu, ko se je industrija prostovoljno dogovorila o samoregulativnih standardih za boj proti dezinformacijam.
Okrepljeni kodeks ravnanja na področju dezinformacij
je bil podpisan 16. junija 2022 in ima 44 podpisnic (med drugim Google, Meta, Microsoft, TikTok, Vimeo, Adobe).
Zakonodaja
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-2)
Začetek
15. 3. 2024
Institucija
Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje
Status
V teku
Naše objave o dezinformacijah na družbenih omrežjih
X
Bluesky
Novice
RSS
22. 4. 2026
Pregled dezinformacij: Rusija cilja na volitve na Madžarskem in v Bolgariji
13. 4. 2026
Kremelj kaže Ukrajino kot grožnjo baltskim državam in EU obtožuje vmešavanja v prihajajoče volitve
3. 4. 2026
GOVSI podkast: Brez zanesljivih informacij ni demokracije
Vse novice
Boj proti dezinformacijam
Publikacija Boj proti dezinformacijam - Kako lahko novinarji in drugi akterji prispevajo k prepoznavanju dezinformacij in omejevanju škode dezinformacijskih kampanj vsebuje ključne pravne in strokovne opredelitve dezinformacij, opisuje načine, kako se dezinformacije širijo, kako vplivajo na volitve ter kako jih prepoznati. Namenjena je predvsem novinarjem, postopke in orodja, ki jih navajajo kot pomoč pri prepoznavanju dezinformacij, pa lahko uporablja vsakdo.
Publication (in Slovenian)
(pdf, 308 KB)
Pregled dezinformacij
Tedenski novičnik spletne strani EUvsDisinfo (v angleščini) zajema pregled najbolj odmevnih poskusov tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (angleško Foreign Information Manipulation and Interference - FIMI), ki jih v Evropski uniji in njeni soseščini širijo zunanji akterji. Njihov novičnik bomo vsak teden prevedli v slovenščino.
Newsletter
E-usposabljanje
Upravna akademija v sklopu programa Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev ponuja e-usposabljanje Fenomen dezinformacij, ki so ga pripravili skupaj z Uradom vlade za komuniciranje. Usposabljanje je namenjeno ozaveščanju o fenomenu dezinformacij, vplivu in posledicah, ki jih imajo dezinformacije na naše mnenje, naše življenje in delo ter predstavitvi ukrepov za zaščito pred njimi.
The Phenomenon of Disinformation (in Slovenian)
Prisluhnite epizodam GOVSI podkasta o dezinformacijah:
3. 4. 2026
GOVSI podkast: Brez zanesljivih informacij ni demokracije
20. 2. 2026
Volitve – največja civilna akcija v državi
9. 1. 2026
O dezinformacijah v ruski vojni proti Ukrajini
30. 10. 2025
GOVSI podkast: Dezinformacije – globalni izziv, ki zahteva evropski odziv
13. 9. 2024
GOVSI Podkast: »Demokracija je napadena«
24. 5. 2024
GOVSI Podkast: Ustavimo dezinformacije
Hibridne grožnje
Predstavljajo medsebojno povezano, kompleksno in nepredvidljivo visokointegrirano uporabo prikrite ali odkrite kombinacije tradicionalnih in neregularnih vojaških in civilnih ter kriminalnih metod in sredstev, ki jih vodijo in izvajajo državni in nedržavni akterji. Ustvarijo lahko kompleksne varnostne izzive, zato zahtevajo celovit pristop k obrambi in obvladovanju.
Terms are collected in the glossary
Novice in analize EUvsDisinfo
Spletna stran EUvsDisinfo objavlja vsebine, ki pomagajo razumeti dezinformacije in načine, kako se na dezinformacije odzvati. Stran EUvsDisinfo ureja Delovna skupina strateškega komuniciranja za vzhod (angleško East StratCom Task Force), ki je del Evropske službe za zunanje delovanje (angleško European External Action Service - EEAS). Nekatere novice, članke in analize smo prevedli v slovenščino in jih objavljamo.
News and analysis
Povezave
Preverjeno
Časoris
Varni na internetu
Safe.si
Medijska in informacijska pismenost
Na vrh strani
Izberite jezik
Slovenščina
English
Deutsch
Español
Français
Magyar
Italiano
日本語
Polski
Português
Slovenčina
Shqip
Srpski
Українська