Papers by Dejan Gabrovšek
Jezik in slovstvo, 2025
Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi Prispevek se ukvarja z vrstnim redom stavkov v s... more Vrstni red stavkov v slovenski večstavčni povedi Prispevek se ukvarja z vrstnim redom stavkov v slovenski večstavčni povedi: proučuje možne vrstne rede stavkov in njihove omejitve za posamezna razmerja. Izhodišče predstavlja dvostavčna poved, vrstni red pa proučujemo glede na položaj vezniškega stavka, to je stavka, v katerem veznik je ali bi lahko bil. Možni vrstni redi so štirje: vezniški stavek stoji pred nevezniškim stavkom, vezniški stavek deli nevezniški stavek, vezniški stavek stoji za nevezniškim stavkom, nevezniški stavek deli vezniški stavek.
Jezikoslovni zapiski, 2025
Prispevek predstavlja temeljne razlike med vprašalnimi in oziralnimi zaimki in opisuje skladenjsk... more Prispevek predstavlja temeljne razlike med vprašalnimi in oziralnimi zaimki in opisuje skladenjska okolja, kjer se pojavljajo. Glavne razlike med vprašalnimi in oziralnimi zaimki so v pomenu, skladenjskih položajih, možnosti prirednega povezovanja in možnosti elipse. Kaj in kar sta edina zaimka, ki lahko stojita v istih skladenjskih okoljih, kateri sodi v obe skupini zaimkov. Ključne besede: skladnja, odvisnik, vsebinski odvisnik, vprašanje, nematično dopolnilo Properties of Interrogative and Relative Pronouns and the Differences between Them This article presents the main differences b etween i nterrogative a nd r elative p ronouns and describes the syntactic positions they appear in. The main differences b etween interrogative and relative pronouns lie in their meaning, syntactic positions, the possibility of coordinate conjunction, and the possibility of ellipsis. Kaj and kar are the only pronouns that can appear in the same positions, with kateri belonging to both groups of pronouns.
Slavistična revija, 2025
This article examines supplementary clauses in Slovenian, focusing on the conjunction ki and crit... more This article examines supplementary clauses in Slovenian, focusing on the conjunction ki and criteria that classify cases with the conjunction ki as supplementary clauses. The fundamental properties of supplementary clauses which distinguish them from subordinate clauses are particularly highlighted. These properties include non-restrictiveness, the absence of a correlative and their non-constituent and non-collocable role in the clause-supplementary clauses are not part of the matrix clause. The core characteristics shared between supplementary clauses and subordinate clauses include the mandatory presence of a conjunction, the position of the clitic string immediately following the conjunction, and the order of clauses.
Slavistična revija, 2025
Izdelava seznama besed za množično raziskavo razširjenosti slovenskih besed Članek predstavlja me... more Izdelava seznama besed za množično raziskavo razširjenosti slovenskih besed Članek predstavlja metodologijo izdelave seznama besed za množično raziskavo razširjenosti slovenskih besed. Pri oblikovanju seznama so bili uporabljeni geslovniki treh razlagalnih slovarjev slovenskega jezika: druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, eSSKJ in Sprotnega slovarja slovenskega jezika. Izbor besed je bil omejen z izbranimi merili, med drugim z dolžino besed in korpusno frekvenco ter z izločitvijo lastnih imen. Končni seznam obsega 79.413 besed in zajema sodobno občno besedje. Seznam je uporabljen v preizkusu besedišča, s katerim bodo pridobljeni podatki o razširjenosti besed, tj. o deležu govorcev slovenskega jezika, ki poznajo posamezno besedo. Rezultati bodo prispevali k boljšemu razumevanju mentalnega leksikona govorcev slovenščine.
Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi
Jezikoslovni zapiski, Jun 8, 2024
Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mes... more Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali drugem mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj naslonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.
Besedni red veznika: slovarski in skladenjski pogled
Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem ... more Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem mestu lahko stojijo vsi vezniki. Primeri, v katerih veznik ne stoji na prvem mestu, se delijo na zaimke, ki so del besedne zveze, ki kot celota stoji na prvem mestu in s tem deluje vezniško, na možnost členka, veznika ali prislova, ki modificira celotni podredni stavek, pred katerim stoji, in na stilistično zaznamovane enote. Besedni red veznika je pomemben pri raziskovanju, katera besedna vrsta posamezne besede je prvotna.
Jezik in slovstvo, Nov 29, 2023
Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek,... more Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med matičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostavljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika.
Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies, 2024
The article discusses backwards anaphora and backwards ellipsis in Slovenian multi-clause sentenc... more The article discusses backwards anaphora and backwards ellipsis in Slovenian multi-clause sentences. It demonstrates their characteristics on all types of Slovenian multi-clause sentences that allow the two phenomena. It turns out that backwards anaphora and backwards ellipsis are rare; backwards anaphora in the role of correlative is the most frequent, and backwards anaphora in coordination is the rarest. I have found individual instances of backwards anaphora and backwards ellipsis even in relationships where they were not envisaged in most studies to date. Backwards anaphora and backwards ellipsis can also have a stylistic effect. It is also possible to have more than one backwards anaphora or backwards ellipsis in one sentence. A semi-backwards anaphora and semi-backwards ellipsis are also shown as a special type of a backwards anaphora and backwards ellipsis.
Slavistica Vilnensis, 2024
The article presents and explains the criteria for coordination in the Slovenian compound sentenc... more The article presents and explains the criteria for coordination in the Slovenian compound sentence. The most important criteria are the same status of both clauses, i.e. symmetry, interchangeability in the order of clauses, the fact that the noninitial clause expresses new information, the possibility of adding clauses, the temporal iconicity principle, the fact that backwards anaphora is not possible, and the coordinate structure constraint. Slovenian examples from the corpus are used to demonstrate almost every criterion. At the end of the article, it is pointed out that not all the criteria can be applied to all the constructions considered coordinate, which is to be expected given the complex nature of a language, so it is better to say that there are different degrees of dependency rather than just subordination (complex sentences) and coordination (compound sentences): the more criteria for coordination a particular construction fulfils, the more coordinate it is, and the fewer criteria for coordination a particular construction fulfils, the less coordinate it is and thus closer to the subordinate pole. Some of the criteria for coordination shown here also apply to structures that are normally considered subordinate. Conversely, some of the criteria for subordination also apply to certain structures that are normally considered coordinate. There is no clear line between coordination and subordination, but rather a continuous gradient from the most coordinate to the most subordinate.
Pleteršnikova dediščina: Ob stoletnici smrti Maksa Pleteršnika, 2024
Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem ... more Veznik stoji na vezniškem mestu, to je začetno mesto oziroma ničto v stavku, ki ga uvaja. Na tem mestu lahko stojijo vsi vezniki. Primeri, v katerih veznik ne stoji na prvem mestu, se delijo na zaimke, ki so del besedne zveze, ki kot celota stoji na prvem mestu in s tem deluje vezniško, na možnost členka, veznika ali prislova, ki modificira celotni podredni stavek, pred katerim stoji, in na stilistično zaznamovane enote. Besedni red veznika je pomemben pri raziskovanju, katera besedna vrsta posamezne besede je prvotna.
Jezikoslovni zapiski, 2024
Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mes... more Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali drugem mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj naslonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.
Jezikoslovlje, 2024
The article explains and demonstrates criteria for subordination and points out that not all crit... more The article explains and demonstrates criteria for subordination and points out that not all criteria can be applied to all constructions considered subordinate, so it is better to posit that there are different degrees of dependency instead of only subordination and coordination: the more criteria for subordination a particular construction fulfils, the more subordinate it is.
Jezik in slovstvo, 2023
Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek,... more Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med matičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostavljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika.
Slavistična revija, 2022
Prispevek je posvečen vprašanju, kako izbrani prislovi in njihove medsebojne povezave z vezniki p... more Prispevek je posvečen vprašanju, kako izbrani prislovi in njihove medsebojne povezave z vezniki pomensko učinkujejo glede na to, kje v povedi stojijo. Ponekod je obravnavana tudi fakultativnost vejice v smislu njenega (ne)vpliva na skladenjski pomen. Pregledno je predstavljen in ovrednoten tudi dosedanji slovarski prikaz teh razmerij zlasti v SSKJ.
Slavistična revija, 2023
The article deals with secondary predication in Slovene. The first part describes the properties ... more The article deals with secondary predication in Slovene. The first part describes the properties of the structures in which it occurs, while the second part deals with corpus analysis, in
which we have tried to find as many examples of secondary predication as possible. In addition
to the adjectives and nouns that appear in secondary predication, we also consider the verbs that
appear in the predicate. Verbs of process are most frequent in the predicate. The most common
adjectives in secondary predication denote a temporary characteristic.
Rastoči slovarji
Simon Atelšek (čebelarstvo), Dejan Bordjan (zoologija), Nina Ditmajer (literarna veda), Klemen Gr... more Simon Atelšek (čebelarstvo), Dejan Bordjan (zoologija), Nina Ditmajer (literarna veda), Klemen Grabnar (muzikologija), Matjaž Gregorič (zoologija), Vladimir Habjan (planinstvo), Antonija Holcman (živinoreja), Aleksander Horvat (geologija), Vesna Huber (plesna umetnost), Metka Hudina (agronomija), Kristjan Jarni (botanika), Slavko Jerič (šport), Marko Juvan (literarna veda), Gorazd Karer (elektrotehnika), Tomaž Katrašnik (strojništvo), Katarina Keber (zgodovina), Blaž Komac (geografija), Mojca Kovač Šebart (pedagogika), Monika Kropej Telban (etnologija), Erna Krošelj (grafično oblikovanje), Radovan Kumar (enologija), Jože Kutin (strojništvo), Vasja Leban (gozdarstvo), Igor Lengar (fizika), Simon Malmenvall (teologija), Lucija Mandić (literarna veda), Ljubica Marjanovič Umek (psihologija), Matej Michelizza (računalništvo in informatika), Matevž Mihelič (gozdarstvo), Ana Motnikar (tekstilstvo), Boštjan Napotnik (gastronomija), Aleš Novak (pravo), Aleš Obreza (farmacija), Franc Perdih (kemija), Katarina Podbevšek (gledališka umetnost), Tomo Podstenšek (literarna veda), Anton Poje (gozdarstvo), Miha Preinfalk (zgodovina), Nataša Rogelja Caf (ribištvo), Helena Seražin (umetnostna zgodovina), Mojca Simčič (živinoreja), Igor Smolej (gozdarstvo), Aleš Smrekar (geografija), Janez Snoj (avtomobilizem), Dušica Šibav (enologija), Danilo Škulj (gozdarstvo), Urša Šmid Božičević (ekonomija), Katarina Šter (muzikologija), Blaž Torkar (vojska), Franc Verovnik (medicina), Damjan Vrenčur (matematika), Branko Vreš (biologija), Janja Žagar (etnologija), Silvester Žgur (živinoreja) tehnološka podpora
Slovar slovenskega knjižnega jezika 2022
Rastoči slovarji
School Dictionary of Slovenian Language (semantic database)
ZRC SAZU, Sep 30, 2021
The "School Dictionary of the Slovenian Language" ("Šolski slovar slovenskega jezi... more The "School Dictionary of the Slovenian Language" ("Šolski slovar slovenskega jezika") includes 2045 dictionary entries and is aimed at pupils aged 6 to 10. It provides the most relevant language information for the target user group. The dictionary examines only standard-language lexical units and includes multi-word lexemes, both non-phraseological and phraseological. The main source of materials for the dictionary is the "Corpus of Slovenian school texts" (http://hdl.handle.net/11356/1413). The dataset is linked to the "Franček Portal Headword List" (http://hdl.handle.net/11356/1445). The etymological part of the dictionary is available separately as "School Dictionary of Slovenian Language (etymological database)" (http://hdl.handle.net/11356/1452). Note: some entries are copies of each other except for references to different entries in the (Franček Portal Headword List)
Breda Pogorelec: Veznik v slovenščini
DOAJ: Directory of Open Access Journals - DOAJ, Dec 1, 2021
Uploads
Papers by Dejan Gabrovšek
which we have tried to find as many examples of secondary predication as possible. In addition
to the adjectives and nouns that appear in secondary predication, we also consider the verbs that
appear in the predicate. Verbs of process are most frequent in the predicate. The most common
adjectives in secondary predication denote a temporary characteristic.