Rusija - Wikipedija, prosta enciklopedija

Rusija - Wikipedija, prosta enciklopedija
Pojdi na vsebino
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ruska federacija
Российская Федерация
Rossijskaja Federacija
Zastava
Grb
Himna:
Državna himna Ruske federacije
Lega Rusije (svetlo zeleno: ozemlja pod rusko okupacijo, ki mednarodno niso priznana kot del Rusije)
Glavno mesto
Moskva
55°45′N, 37°37′E
Uradni
jeziki
ruščina
Etnične
skupine
71,7
Rusi
3,2
Tatari
1,1
Baškirji
1,1
Čečeni
11,3
% drugi
11,6
% neznano
Religija
61
% krščanstvo
60
% pravoslavje
% drugi kristjani
24
% ateizem
% islam
% drugo
% neopredeljeno
Demonim(i)
Rús, Rúsinja, Rúsi, Rúsinje
Vlada
polpredsedniška
zvezna republika
pod
avtoritarno
diktaturo
predsednik
Vladimir Putin
predsednik vlade
Mihail Mišustin
Ustanovitev
razglašena
12. junija
1990
dokončana
25. decembra
1991
Površina
skupaj
17.075.400
km
1.
voda
(%)
13
Prebivalstvo
ocena 2025
143,569,049
9.
gostota
8,4/km
209.
BDP
(ocena
2023)
skupaj (nominal.)
1,86 bilijona $
11.
skupaj (
PKM
5,06 bilijona $
6.
na
preb. (nominal.)
13.006 $
72.
na
preb. (PKM)
35.310 $
60.
Gini
(2020)
36,0
10
srednji
HDI
(2021)
0,822
11
zelo visok
52.
Valuta
rubelj
RUB
Časovni pas
UTC
+2 do +12
Klicna koda
Internetna domena
.ru
.рф
(rezervirana tudi
.su
Na posameznih območjih so uradni še
številni drugi jeziki
Rusija
rusko
Росси́я
Rossíja
) ali
Ruska federacija
(Росси́йская Федера́ция,
Rossíjskaja Federácija
poslušaj
) je država v
Vzhodni Evropi
in
Severni Aziji
. Je
največja država po površini na svetu
, razteza se čez enajst časovnih pasov in meji na štirinajst držav.
Po prebivalstvu je Rusija na
devetem mestu
med državami sveta in prva v Evropi. Glavno in največje mesto države je
Moskva
Sankt Peterburg
je drugo največje mesto v Rusiji in velja za »kulturno prestolnico«
države. Druga večja mesta so
Novosibirsk
Jekaterinburg
Kazan
Krasnojarsk
Nižni Novgorod
Čeljabinsk
Krasnodar
Samara
in
Omsk
Prva vzhodnoslovanska država,
Kijevska Rusija
(prednica današnjih
Ukrajine
Belorusije
in Rusije), je nastala v 9. stoletju in leta 988 je sprejela
pravoslavno krščanstvo
od
Bizantinskega cesarstva
. Kijevska Rusija je kasneje razpadla, iz nje pa je med drugim izšla
Moskovska velika kneževina
, ki je zrasla v
Rusko carstvo
. Do začetka 18. stoletja se je Rusija močno povečala z osvojitvami, priključitvami in dosežki
ruskih raziskovalcev
ter postala
Ruski imperij
, ki ostaja tretji največji v zgodovini.
Ruska revolucija
leta 1917 je končala monarhično vladavino in zamenjala jo je
RSFSR
, prva ustavno
socialistična
država na svetu. Po
ruski državljanski vojni
je RSFSR s še tremi sovjetskimi republikami ustanovila
Sovjetsko zvezo
, v kateri je bila največja in najpomembnejša članica. Sovjetska zveza je v 30. letih
na račun milijonov življenj
doživela hitro
industrializacijo
in v drugi svetovni vojni na
vzhodni fronti
odigrala odločilno vlogo za
zaveznike
. V obdobju
hladne vojne
je tekmovala z
Združenimi državami
za globalni ideološki vpliv. Sovjetsko obdobje je bilo čas najpomembnejših ruskih tehnoloških dosežkov, vključno s
prvim umetnim satelitom
in
prvo človeško odpravo v vesolje
Po
razpadu Sovjetske zveze
leta 1991 je Ruska SFSR postala neodvisna Ruska federacija. Sprejeta je bila nova
ustava
, ki je uveljavila
federalni
polpredsedniški sistem. Od preloma stoletja v ruskem političnem sistemu dominira
Vladimir Putin
, pod komer je država doživela demokratično nazadovanje in premik proti
avtoritarizmu
. Rusija je bila vpletena v več vojn v bivših sovjetskih in drugih državah, vključno s
prvo
in
drugo čečensko vojno
rusko-gruzijsko vojno
sirsko državljansko vojno
ter
rusko-ukrajinsko vojno
. Leta 2014 je okupirala in si po mednarodno nepriznanem referendumu priključila
Krimski polotok
, leta 2022 pa še štiri ukrajinske oblasti. Zaradi agresije na Ukrajino je Rusija od 2014 in zlasti od 2022 podvržena večjemu številu mednarodnih sankcij.
Na mednarodnem nivoju se Rusija
uvršča na najnižja mesta
en
po merilih
demokracije
človekovih pravic
in svobode medijev, zaznamuje jo tudi visok nivo korupcije.
12
Rusko gospodarstvo je
11. na svetu po nominalnem BDP
in se močno zanaša na svoje obilne naravne vire. Njeni mineralni in energetski viri so največji na svetu in prihodki od proizvodnje nafte ter zemeljskega plina so globalno visoko uvrščeni. Ruski BDP na prebivalca je 68.; Rusija ima največjo zalogo jedrskega orožja in tretje najvišje izdatke za obrambo na svetu. Država je stalna članica
Varnostnega sveta Združenih narodov
, članica
G20
Šanghajske organizacije sodelovanja
BRICS
Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja
Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi
in
Svetovne trgovinske organizacije
. Je vodilna članica postsovjetskih organizacij, kot so
Skupnost neodvisnih držav
Evrazijska ekonomska unija
in
Organizacija dogovora o skupni varnosti
. V Rusiji je 30 objektov
Unescove svetovne dediščine
Etimologija
uredi
uredi kodo
Rusko ime države
Россия
Rossija
) izhaja iz bizantinskega grškega imena za
Kijevsko Rusijo
Ρωσία
Rosía
).
13
Nova oblika imena Rus',
Росия
Rosija
), je bila izposojena iz grškega izraza in je bila prvič uporabljena leta 1387.
14
Ime
Rossija
se je v ruskih virih pojavilo konec 15. stoletja, vendar so državo njeni prebivalci do konca 17. stoletja pogosteje imenovali med drugim »Rus'«, »ruska zemlja«
Russkaja zemlja
) ali »Moskovska država«
Moskovskoje gosudarstvo
).
15
16
17
Leta 1721 je Peter Veliki spremenil ime države iz
Ruskega carstva
Russkoje carstvo
) v
Ruski imperij
Rossijskaja imperija
).
15
17
Čeprav v slovenščini tudi v zgodovinskem kontekstu (še posebno pri Kijevski Rusiji) uporabljamo besede Rusija/Rus'/Rusi, ki so po zapisu enake oz. podobne sodobnemu pomenu teh besed, jih ne moremo enačiti, saj se nanašajo na skupno prednico sodobne
Ukrajine
Belorusije
ter Rusije.
18
Belorusi in Rusi so šele kasneje prevzeli to ime.
19
Za ločeno rusko državo se je beseda Rus/Rusija v sodobnem pomenu deloma začela uporabljati v 15. stoletju,
16
vse do 18. stoletja se je zanjo predvsem v Evropi uporabljalo ime Moskovija (
latinsko
Moscovia
).
18
20
V ruščini je več besed, ki se v slovenščino prevedejo kot »Rusi«:
русские
russkije
, ki se nanaša na narodnostne
Ruse
российские
rossijskije
, državljani Rusije ne glede na narodnost, in v zadnjem času priljubljeno
россияне
rossijane
, ruski državljani ruske države.
16
21
Po
Zgodovini minulih let
izhaja beseda Rus' iz Ruskih ljudi, ki so bili
švedsko
pleme in so bili izvorni trije člani dinastije
Rurikidov
22
Finska
beseda za Švede,
ruotsi
, ima isti izvor.
23
Poznejše arheološke študije večinoma potrjujejo to teorijo.
24
Zgodovina
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Zgodovina Rusije
Zgodnja zgodovina
uredi
uredi kodo
Prve človeške naselbine na območju Rusije segajo v zgodnji
paleolitik
. Predstavniki
Homo erectusa
so pred okrog 2
milijonoma let migrirali na območje
Tamanskega polotoka
v južni Rusiji.
25
Na
Severnem Kavkazu
so našli
kremenasta
orodja, stara okrog 1,5
milijona let.
26
Radiokarbonsko datirani
primerki iz
Denisove jame
v gorovju
Altaj
nakazujejo, da je najstarejši
denisovec
živel 195–122.700 let nazaj.
27
V omenjeni jami je bil odkrit tudi fosil
Denny
, križanke med
neandertalcem
in denisovcem, ki je živela okrog 90.000 let nazaj.
28
Mezmajski jami
v Rusiji so bili najdeni eni zadnjih preživelih neandertalcev izpred okrog 45.000 let.
29
Prve sledi
zgodnjih sodobnih ljudi
v Rusiji segajo 45.000 let nazaj v
Zahodno Sibirijo
30
Gosto posejane kulturne ostanke
anatomsko sodobnih ljudi
, stare vsaj 40.000 let, so odkrili v
Kostjonki-Borščjovem
31
in stare 34.600 let pri
Sungirju
, oboje v
Evropski Rusiji
32
Arktično Rusijo so ljudje dosegli vsaj 40.000 let nazaj v
Mamontovi Kurji
33
Antično severnoevrazijsko prebivalstvo Sibirije, genetsko podobno maltinsko-buretski in afontovski kulturi, je bilo pomemben genetski darovalec antičnim ameriškim domorodcem in vzhodnoevropskim lovcem-nabiralcem.
34
Bronastodobna širitev Jamne kulture stepskega pastirskega porekla med 3300 in 1500 pr. n. št.,
35
vključno z Afanasijevo kulturo južne Sibirije
Po
kurganski hipotezi
je regija ob Volgi in Dnepru na jugu Rusije in v Ukrajini
pradomovina
Protoindoevropejcev
36
Zgodnje indoevropske migracije iz
Pontsko-kaspijske stepe
v Ukrajini in Rusiji so razširile poreklo
jamne kulture
in
indoevropske jezike
po velikem delu Evrazije.
37
38
Nomadsko pastirstvo se je razvilo v Pontsko-kaspijski stepi na začetku
bakrene dobe
39
Ostanke teh stepskih civilizacij so odkrili v krajih, kot so
Ipatovo
39
Sintašta
40
Arkaim
41
in
Pazirik
42
ki vsebujejo najzgodnejše znane sledi konj v bojevanju.
40
Genetsko sestavo govorcev
jezikov uralske družine
v severni Evropi je oblikovala migracija iz
Sibirije
, ki se je začela vsaj 3500 let nazaj.
43
Med 3. in 4. stoletjem našega štetja je v južni Rusiji obstajalo
gotsko
kraljestvo
Ojum
, ki so ga pozneje zasedli
Huni
. Med 3. in 6. stoletjem našega štetja so nomadske invazije, ki so jih vodila vojaška plemena, kot so bili Huni in
Avari
, nadvladale tudi
Bosporsko kraljestvo
, helenistično državo, ki je nasledila grške kolonije.
44
45
Hazari
turško ljudstvo
, so do 10. stoletja vladali stepam med Kavkazom na jugu, porečjem Volge na vzhodu in zahodno vse do Kijeva na Dnepru.
46
Za njimi so prišli
Pečenegi
, ki so ustvarili veliko konfederacijo, ki so jo prevzeli
Kumani
in
Kipčaki
47
Predniki
Rusov
so slovanska plemena, ki so se ločila od Protoindoevropejcev, ki so se pojavili v severovzhodnem delu Evrope okrog 1500 let nazaj.
48
Vzhodni Slovani so postopoma poselili zahodno Rusijo (približno med današnjima Moskvo in Sankt Peterburgom) v dveh valovih: prvem iz
Kijeva
do današnjih
Suzdala
in
Muroma
ter drugem iz
Polocka
do
Novgoroda
in
Rostova
49
Pred slovanskimi selitvami so to območje poseljevala
ugrofinsko
govoreča ljudstva. Od 7. stoletja naprej so prispeli Vzhodni Slovani počasi asimilirali domorodce.
50
51
Izoblikoval se je vladajoči razred knezov, bojarjev in njihovega oboroženega spremstva mužov.
52
Kijevska Rusija
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija
po
svetu pri Ljubeču
leta 1097
Vzpostavitev prvih vzhodnoslovanskih držav v 9. stoletju je sovpadla s prihodom
Varjagov
Vikingov
z območja današnje Švedske,
52
ki so se podali vzdolž vodnih poti, ki so se raztezale od vzhodnega Baltika do
Črnega
in
Kaspijskega morja
. Po
Zgodovini minulih let
so leta 862 Varjaga po imenu
Rurik
iz ljudstva starih Rusov izvolili za vladarja
Novgoroda
. Leta 882 se je njegov naslednik
Oleg
podal na jug in osvojil
Kijev
, ki je pred tem plačeval davek Hazarom.
50
Rurikov sin
Igor
in Igorjev sin
Svjatoslav
sta podvrgla vse lokalne
Vzhodne Slovane
kijevski oblasti in uničila hazarski kaganat
53
ter sprožila več vojaških odprav v Bizanc in Perzijo.
54
55
V 10. in 11. stoletju je bila Kijevska Rusija ena največjih in najbolj cvetočih držav v Evropi. Vladavina
Vladimirja I.
(980–1015) in njegovega sina
Jaroslava Modrega
(1019–1054) predstavljata zlato dobo Kijeva, v kateri je bila od
Bizanca
sprejeta pravoslavna krščanska vera in zapisan prvi vzhodnoslovanski
zakonik
Russkaja Pravda
50
Sledilo je obdobje
fevdalizma
in decentralizacije, za katero so značilni neprestani politični boji med člani
ruriške dinastije
, ki je kolektivno vladala Kijevski Rusiji. Nastajale so nove kneževine.
52
Dominanca Kijeva je upadala, kar je koristilo
Vladimiro-Suzdalski kneževini
na severovzhodu,
Novgorodski republiki
na severu in
Gališko-volinski kneževini
na jugozahodu.
50
Do 12. stoletja je Kijev izgubil svojo premoč in Kijevska Rusija je razpadla na več kneževin.
56
Knez
Andrej Bogoljubski
je leta 1169 oplenil Kijev in za svoj sedež določil
Vladimir
56
s čimer se je politična moč premaknila na severovzhod.
50
Pod poveljstvom
Aleksandra Nevskega
so Novgorodčani odbili
švedski
napad v
bitki na Nevi
leta 1240,
57
pa tudi
nemške križarje
bitki na Čudskem jezeru
leta 1242.
52
58
Mongoli so si po bitki pri Kalki leta 1223 podjarmili vse ruske kneževine razen Novgoroda.
52
Kijevska Rusija je naposled podlegla mongolski invaziji v letih 1237–1240, ki ji je sledilo plenjenje Kijeva (1240) in drugih mest, pa tudi smrt velikega dela prebivalstva.
50
Napadalci, pozneje znani kot
Tatari
, so oblikovali državo
Zlato hordo
, ki je območju vladala naslednji dve stoletji.
59
Tuji zasedbi se je izognila le Novgorodska republika, tako da se je dogovorila za plačilo davka Mongolom.
50
Gališko-volinska kneževina je kasneje postala del
Litve
in
Poljske
, medtem ko je Novgorodska republika še naprej cvetela na severu. Na severovzhodu so bizantinsko-slovanske tradicije Kijevske Rusije prilagodili in oblikovali rusko avtokratsko državo.
50
Pod Mongoli in Tatari je Rusija zaostala za evropskim družbenim razvojem.
52
Moskovska velika kneževina
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Moskovska velika kneževina
Sergij Radoneški
blagoslavlja
Dimitrija Donskega
Trojiškem samostanu sv. Sergija
pred
kulikovsko bitko
, upodobljeno na sliki
Ernsta Lissnerja
Uničenju Kijevske Rusije je sledil vzpon
Moskovske velike kneževine
, sprva kot del
Vladimiro-Suzdalske kneževine
60
(str.11–20)
Čeprav je bila Moskva še vedno pod vladavino
Mongolov
Tatarov
, so ji ti dopustili, da na začetku 13. stoletja začela uveljavljati svoj vpliv na tem območju
61
in je postopoma postala v vodilna sila v »zbiranju ruskih dežel«.
62
Ko se je leta 1325 v Moskvo preselil sedež metropolita
Ruske pravoslavne cerkve
, se je njen vpliv povečal.
63
Moskovski veliki knezi so s pomočjo cerkve, mest in novega plemstva postavili temelje centralizirane države.
52
Moskovski poslednji tekmec,
Novgorodska republika
, je cvetela kot glavno središče trgovine s kožami in najvzhodnejše pristanišče
Hanzeatske zveze
64
Leta 1380 je združena vojska ruskih kneževin pod vodstvom
Dimitrija Donskega
Moskovskega zadala Mongolom-Tatarom prelomni poraz v
kulikovski bitki
50
Z Moskvo se je postopoma zlila materinska kneževina in sosednje kneževine, vključno z nekdaj močnimi tekmeci, kot sta
Tverska kneževina
in
Novgorodska republika
62
Ivan III.
(»Veliki«) se je znebil nadoblasti
Zlate horde
(prenehal ji je plačevati davek)
52
in utrdil celotno severno Rusijo (zlomil je vpliv Tvera in Novgoroda)
52
pod oblastjo Moskve; bil je prvi ruski vladar, ki si je nadel naziv »Veliki knez vseh Rusov«. Po
padcu Konstantinopla
leta 1453 si je Moskva lastila nasledstvo za dediščino
Vzhodnorimskega cesarstva
. Ivan III. se je poročil s
Sofijo Paleolog
, nečakinjo zadnjega
bizantinskega cesarja
Konstantina XI. Paleologa
, in sprejel bizantinskega dvoglavega orla za svoj ter navsezadnje ruski grb.
62
Vasilij III.
je na začetku 16. stoletja združil celotno Rusijo s priključitvijo nekaj zadnjih neodvisnih ruskih držav.
65
Rusko carstvo
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Rusko carstvo
Ivan IV.
je bil med letoma 1533 in 1547 veliki moskovski knez in nato car Rusije do svoje smrti leta 1584.
V duhu ideje o
tretjem Rimu
je bil leta 1547
Ivan IV.
(»Grozni«) uradno okronan kot prvi
car
Rusije. Car je razglasil nov zakonik (
Sudebnik iz leta 1550
), ustanovil prvo rusko fevdalno predstavniško telo (
zemski sobor
), prenovil vojsko, omejil vpliv duhovščine in reorganiziral lokalno upravo.
62
Med svojo dolgo vladavino je Ivan skoraj podvojil že tako veliko rusko ozemlje s priključitvijo treh tatarskih kanatov:
Kazanskega
in
Astrahanskega
ob
Volgi
52
66
ter
Sibirskega
v jugozahodni Sibiriji. Nazadnje se je do konca 16. stoletja Rusija razširila vzhodno od
Uralskega gorovja
67
Toda carstvo je oslabila dolga in neuspešna
livonska vojna
proti koaliciji
kraljevine Poljske
in
Velike litovske kneževine
(pozneje združeni v
Republiki obeh narodov
),
kraljevine Švedske
in Dansko-Norveške za dostop do baltske obale in pomorske trgovine.
68
Leta 1572 je ruska vojska napadajoče
Krimske Tatare
popolnoma porazila v ključni
bitki pri Molodjah
69
S smrtjo Ivanovih sinov leta 1598 se je končala stara
dinastija Rurikov
, kar je skupaj s strašno
lakoto 1601–1603
sprožilo politično krizo, znano kot
obdobje težav
, vključno z državljansko vojno, vladavino pretendentov in tujim posredovanjem.
70
Razmere je izkoristila Republika obeh narodov in zasedla dele Rusije vse do prestolnice Moskve.
71
Leta 1612 je ruski prostovoljski korpus pod poveljstvom trgovca
Kuzma Minina
in kneza
Dimitrija Požarskega
Poljake prisilil k umiku.
72
Leta 1613 je po odločitvi zemskega sobora prestol zasedla
bojarska dinastija Romanovih
in država si je postopoma opomogla od krize.
73
V 17. stoletju, obdobju
Kozakov
, je Rusija nadaljevala z ozemeljsko rastjo.
74
Leta 1654 je ukrajinski voditelj
Bogdan Hmelnicki
ponudil Ukrajini zaščito ruskega carja
Alekseja
, čigar sprejetje te ponudbe je vodilo v še eno
rusko-poljsko vojno
. Nazadnje so Ukrajino razdelili vzdolž
Dnepra
, tako da sta bila
Levobrežna Ukrajina
in
Kijev
pod rusko vladavino.
75
Na vzhodu se je nadaljevalo hitro rusko raziskovanje in kolonizacija velikanske Sibirije v lovu na dragocene kože in slonovino.
Ruski raziskovalci
so pritiskali na vzhod predvsem po sibirskih rečnih poteh in do sredine 17. stoletja so zrasle ruske naselbine v vzhodni Sibiriji, na
Čukotskem polotoku
, vzdolž reke
Amur
in na obali Tihega oceana.
74
Leta 1648 je
Semjon Ivanovič Dežnjov
postal prvi Evropejec, ki je preplul
Beringov preliv
76
Ruski imperij
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Ruski imperij
Širjenje in ozemeljski razvoj Rusije od kronanja
Ivana IV.
do smrti
Petra I.
Peter I.
je leta 1721 Rusijo proglasil za imperij in vzpostavil kot eno evropskih velesil. V svoji vladavini med letoma 1682 in 1725 je porazil Švedsko v
veliki severni vojni
(1700–1721), s čimer je državi zagotovil dostop do morja in pomorske trgovine. Leta 1703 je Peter I. na Baltskem morju ustanovil novo rusko prestolnico
Sankt Peterburg
. Med svojo vladavino je uveljavil radikalne reforme, s katerimi je Rusijo kulturno približal zahodni Evropi, vendar se je položaj tlačanov v tem obdobju poslabšal.
52
77
Spodbujal je manufakture, trgovino in gospodarstvo.
52
Na prestolu ga je nasledila
Katarina I.
(1725–1727), ki jo je nasledil
Peter II.
(1727–1730), njega pa
Ana
. Med vladavino hčere Petra I.
Elizabete
v letih 1741–1762 se je Rusija vpletla v
sedemletno vojno
(1756–1763). Med tem spopadom so ruske enote zasedle
Vzhodno Prusijo
in dosegle Berlin.
78
Toda po Elizabetini smrti je Prusiji naklonjeni car
Peter III.
vse te osvojitve vrnil
kraljevini Prusiji
79
Katarina II.
(»Velika«), ki je vladala med letoma 1762 in 1796, je vodila
rusko razsvetljenstvo
. Ruski politični nadzor je razširila na Poljsko-litovsko državo in
Rusiji priključila večino njenih ozemelj
, s čimer je postala država z največjim številom prebivalcev v Evropi.
80
Na jugu je v uspešnih
rusko-turških vojnah
proti
Osmanskemu cesarstvu
rusko mejo pomaknila do Črnega morja in razpustila
Krimski kanat
ter
priključila Krim
81
Po zmagah nad
kadžarskim Iranom
med
rusko-perzijskimi vojnami
v prvi polovici 19. stoletja je Rusija osvojila tudi Kavkaz.
82
Naslednik Katarine, sin
Pavel
, je bil nestanoviten in se je osredotočal predvsem na domače zadeve.
83
Po njegovi kratki vladavini je strategijo Katarine nadaljeval
Aleksander I.
(1801–1825), ki je leta 1809 oslabljeni Švedski
iztrgal Finsko
84
leta 1812 pa Osmanom
Besarabijo
85
V Severni Ameriki so Rusi postali prvi Evropejci, ki so
dosegli in kolonizirali Aljasko
86
V letih 1803–1806 je bilo izvedeno prvo rusko obplutje sveta.
87
Leta 1820 je
ruska odprava
odkrila celino
Antarktiko
88
Velesila in razvoj družbe, znanosti in umetnosti
uredi
uredi kodo
Med
napoleonskimi vojnami
se je Rusija pridružila zavezništvu različnih evropskih sil, ki so se borile proti Franciji.
Francoska invazija na Rusijo
na višku Napoleonove moči leta 1812 je dosegla Moskvo, vendar je na koncu spodletela, saj je trdovraten odpor v kombinaciji z ostro rusko zimo močno porazil napadalce, vseevropsko vojsko
Grande Armée
pa privedel na rob popolnega uničenja. Pod vodstvom
Mihaila Kutuzova
in
Michaela Andreasa Barclaya de Tollyja
je
Ruska imperialna vojska
izrinila Napoleona in v
vojni Šeste koalicije
napredovala po Evropi ter naposled vstopila v Pariz.
89
Aleksander I.
je nadzoroval rusko delegacijo na
dunajskem kongresu
, ki je določil zemljevid postnapoleonske Evrope.
90
Napoleonov
umik iz Moskve
Albrecht Adam
(1851)
Častniki, ki so Napoleona preganjali v Zahodno Evropo, so nazaj v Rusijo prinesli ideje liberalizma in v ponesrečenem
uporu dekabristov
leta 1825 poskušali zmanjšati carjevo moč, vendar je bila vstaja zadušena.
52
91
Ob koncu konservativne vladavine
Nikolaja I.
(1825–1855) je vrhunec ruske moči in vpliva v Evropi prekinil poraz v
krimski vojni
92
Velike liberalne reforme in kapitalizem
uredi
uredi kodo
Nikolajev naslednik
Aleksander II.
(1855–1881) je širom države sprejel velike spremembe, vključno s
kmečko reformo 1861
93
Te reforme so spodbudile industrializacijo in posodobile Rusko imperialno vojsko, ki je ob koncu
rusko-turške vojne (1877–1878)
osvobodila velik del
Balkana
izpod turške vladavine.
94
Večino 19. in začetek 20. stoletja sta Rusija in
Britanski imperij
skrivoma sodelovala glede
emirata Afganistana
in sosednjih območij v
Centralni
in Južni Aziji; rivalstvo med dvema velikima evropskima imperijema je postalo znano kot
Velika igra
95
Na koncu 19. stoletja je v Rusiji prišlo do vzpona različnih
socialističnih
gibanj. Aleksandra II. so leta 1881
ubili
revolucionarni teroristi.
96
Vladavina njegovega sina
Aleksandra III.
(1881–1894) je bila manj liberalna, vendar miroljubnejša.
97
Rusija se je v tem času povezala s Francijo, ruski nacionalizem pa je postal pomembna politična sila, ki se je navzven kazal kot panslavizem (predvsem proti Avstro-Ogrski), navznoter pa kot rusifikacija Poljske in Finske.
52
Z industrijskim proletariatom se je pojavilo tudi delavsko gibanje. Leta 1897 je bila ustanovljena
Ruska socialdemokratska delavska stranka
, ki se je lete 1903 razcepila na
boljševike
(Lenin, Trocki) in
menjševike
(Plehanov, Akselrod, Martov).
52
Ustavna monarhija in svetovna vojna
uredi
uredi kodo
Pod zadnjim ruskim carjem
Nikolajem II.
(1894–1917) je ponižujoč poraz v
rusko-japonski vojni
sprožil
revolucijo leta 1905
98
Vstaja je bila zadušena, vendar je bila vlada prisiljena sprejeti velike reforme (
ruska ustava 1906
), vključno s
svobodo govora
in
zbiranja
, legalizacijo političnih strank ter oblikovanjem izvoljenega predstavniškega telesa,
državne dume
99
ki je predstavljala interese meščanstva.
52
Revolucija in državljanska vojna
uredi
uredi kodo
Glavna članka
Ruska revolucija
in
Ruska državljanska vojna
Carja
Nikolaja II.
in
Romanove
so boljševiki ubili leta 1918.
Leta 1914 je Rusija v odgovor na vojno napoved
Avstro-Ogrske
ruski zaveznici
Srbiji
vstopila v prvo svetovno vojno
100
in se borila na več frontah, čeprav je bila izolirana od svojih zaveznikov v
antanti
101
Leta 1916 je Ruska imperialna vojska z
Brusilovsko ofenzivo
skoraj v celoti uničila
avstro-ogrsko vojsko
na vzhodni fronti, a so ji lastne velike izgube onemogočile nadaljnje napredovanje.
102
Ne glede na to so rastoči stroški vojne, velike žrtve ter sumi korupcije in izdaj še poglobili nezaupanje javnosti v režim. Vse to je ustvarilo vzdušje za
rusko revolucijo
leta 1917, ki je bila izpeljana v dveh dejanjih –
februarski
in
oktobrski revoluciji
103
Na začetku leta 1917 je bil
Nikolaj II.
prisiljen abdicirati; on in njegova družina so bili zaprti in
pozneje usmrčeni
med
rusko državljansko vojno
104
Monarhijo je zamenjala negotova koalicija političnih strank, ki se je razglasila za
začasno vlado
105
in je razglasila
Rusko republiko
. 19. januarja 1918 je
Ruska ustavodajna skupščina
Rusijo razglasila za demokratično federalno republiko (in je tako ratificirala odločitev Začasne vlade). Naslednji dan je Ustavodajno skupščino
Vseruski centralni izvršni komite
razpustil.
103
Obstajal je alternativni socialistični establišment,
Petrograjski sovjet
, mu je vpliv dajal demokratično izvoljen svet delavcev in kmetov,
sovjet
. Vladavina nove oblasti krize v državi ni rešila, temveč jo je še poslabšala.
Oktobrska revolucija
pod vodstvom boljševiškega voditelja
Vladimirja Lenina
je strmoglavila začasno vlado in dala polno moč vladanja sovjetom ter tako ustvarila prvo socialistično državo na svetu.
103
Med
protikomunističnim
Belim gibanjem
in boljševiki s svojo
Rdečo armado
je izbruhnila
ruska državljanska vojna
106
S podpisom
brestlitovskega miru
, ki je končal sovražnosti s
centralnimi silami
v prvi svetovni vojni, je boljševiška Rusija predala večino svojih zahodnih ozemelj, ki so predstavljala 34
% njenega prebivalstva, 54
% njene industrije, 32
% njene kmetijske zemlje in okrog 90
% rudnikov premoga.
107
Vladimir Lenin
in
Lev Trocki
med govorom leta 1920 v Moskvi
Zavezniki
so sprožili neuspešno
vojaško posredovanje
v podporo protikomunističnim silam.
108
Medtem so tako boljševiki kot tudi belo gibanje drugi proti drugim izvajali kampanje deportacij in usmrtitev, kar je znano kot
rdeči
in
beli teror
109
Ob koncu nasilne državljanske vojne sta bili ruska ekonomija in infrastruktura močno poškodovani in življenje je izgubilo do 10 milijonov ljudi, večinoma civilistov.
110
Milijoni so postali
beli emigranti
111
Ruska lakota 1921–1922
je terjala do pet milijonov žrtev.
112
Sovjetska zveza
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Zgodovina Sovjetske zveze
Lega
Ruske SFSR
(rdeče) v
Sovjetski zvezi
leta 1936
Plansko gospodarstvo in sovjetska družba
uredi
uredi kodo
30. decembra 1922 so Lenin in sodelavci z združitvijo
Ruske SFSR
Beloruske
Ukrajinske
in
Transkavkaške
republike v eno državo ustanovili
Sovjetsko zvezo
113
Postopoma so notranje spremembe mej in priključitve med drugo svetovno vojno ustvarile unijo
republik
; največja po ozemlju in prebivalstvu je bila Ruska SFSR, ki je uniji dominirala politično, kulturno in gospodarsko.
114
Po
Leninovi smrti
leta 1924 je bila za prevzem oblasti imenovana trojka (
Josif Stalin
Grigorij Zinovjev
in
Lev Kamenjev
). Na koncu je Stalin,
generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze
, uspel zatreti vse opozicijske frakcije in utrditi moč v svojih rokah ter v 30. letih postal državni diktator.
115
Leva Trockega
, glavnega zagovornika
svetovne revolucije
, so leta 1929 izgnali iz Sovjetske zveze
116
in uradna linija je postala Stalinova ideja
socializma v eni državi
117
Nadaljnji notranji boji v boljševiški partiji so vodili v
veliko čistko
118
Stalinizem in nasilna modernizacija
uredi
uredi kodo
Pod Stalinovim vodstvom je država uveljavila
plansko gospodarstvo
industrializacijo večinoma kmečke države
in
kolektivizacijo
svojega kmetijstva
. V tem obdobju hitrih ekonomskih in socialnih sprememb so milijone ljudi poslali v
kazenska delovna taborišča
, vključno z veliko političnimi obsojenci, obsojenimi za domnevno ali dejansko opozicijo Stalinovi vladavini;
119
milijone ljudi so deportirali ali izgnali v odročne predele Sovjetske zveze.
120
Tranzicijska dezorganizacija državnega kmetijstva, ostre državne politike in suša
121
so povzročili
sovjetsko lakoto 1932–1933
, ki je vzela življenje do 8,7 milijona ljudi, od tega 3,3 milijona v Ruski SFSR.
122
V kratkem časovnem obdobju je Sovjetska zveza izvedla drago preobrazbo pretežno kmetijskega gospodarstva v veliko industrijsko silo.
123
Druga svetovna vojna in Združeni narodi
uredi
uredi kodo
Bitka za Stalingrad
, največja in najbolj krvava bitka v zgodovini bojevanja se je končala leta 1943 z odločilno sovjetsko zmago nad
nemško vojsko
Sovjetska zveza je vstopila v
drugo svetovno vojno
17.
septembra 1939 s svojo
invazijo na Poljsko
124
skladno s tajnim protokolom v okviru pakta
Ribbentrop-Molotov
Nacistično Nemčijo
125
Pozneje je Sovjetska zveza
napadla Finsko
126
okupirala ter si priključila
baltske države
127
pa tudi dele Romunije.
128
:91–95
22.
junija 1941 je Nemčija
napadla Sovjetsko zvezo
129
in tako odprla
vzhodno fronto
, največje prizorišče druge svetovne vojne.
130
:7
Nemčija je zajela okrog 5 milijonov enot
Rdeče armade
131
:272
s stradanjem do smrti ali na druge načine je ubila 3,3 milijona sovjetskih
vojnih ujetnikov
in veliko število civilistov, saj so Nemci sledili
Hungerplanu
za uresničitev
Generalplana Ost
132
:175–186
Čeprav je
Wehrmacht
sprva dosegal velike uspehe, je njihov prodor zaustavila
bitka za Moskvo
133
Pozneje so Nemci doživeli velike poraze v
bitki za Stalingrad
pozimi 1942–1943,
134
nato pa še v
bitki za Kursk
poleti 1943.
135
Še en nemški poraz je bilo
obleganje Leningrada
, v sklopu katerega je bilo mesto med letoma 1941 in 1944 na kopnem popolnoma obkoljeno s strani nemških in finskih sil ter je utrpelo stradanje in več kot milijon smrti, vendar se ni predalo.
136
Sovjetske sile so se v letih 1944–1945 podale skozi vzhodno in srednjo Evropo in maja 1945
zajele Berlin
137
Avgusta 1945 je Rdeča armada
napadla Mandžurijo
in
izrinila Japonce
iz severovzhodne Azije ter tako prispevala k zavezniški zmagi nad Japonsko.
138
Obdobje druge svetovne vojne med letoma 1941–1945 je v Rusiji znano kot
velika domovinska vojna
139
Sovjetska zveza je skupaj z Združenimi državami, Združenim kraljestvom in Kitajsko veljala za
velike štiri zavezniške sile
druge svetovne vojne in so kasneje postale »štirje policisti«, kar je bila osnova za
Varnostni svet Združenih narodov
140
:27
Med vojno so sovjetske civilne in vojaške žrtve znašale okrog 26–27 milijonov,
141
kar je predstavljalo približno polovico vseh žrtev druge svetovne vojne.
142
:295
Sovjetska ekonomija in infrastruktura sta utrpeli množično uničenje, ki je povzročilo
sovjetsko lakoto 1946–1947
143
Toda za ceno velikih žrtvovanj je Sovjetska zveza postala svetovna velesila.
144
Velesila in hladna vojna
uredi
uredi kodo
The "
Veliki trije
" na
Jaltski konferenci
februarja 1945,
Winston Churchill
Franklin D. Roosevelt
in
Josif Stalin
Po drugi svetovni vojni je Rdeča armada skladno z odločitvami
potsdamske konference
zasedla dele vzhodne in srednje Evrope, vključno z
Vzhodno Nemčijo
in vzhodnim delom
Avstrije
145
V satelitskih državah
Vzhodnega bloka
so bile nastavljene komunistične vlade.
146
Ko je Sovjetska zveza postala druga jedrska sila na svetu,
147
je ustanovila zavezništvo
Varšavski pakt
148
in s tekmecema Združenimi državami in zvezi
NATO
vstopila v boj za svetovno prevlado, znan kot
hladna vojna
149
Otoplitvene reforme Hruščova in gospodarski razvoj
uredi
uredi kodo
Po
Stalinovi smrti
leta 1953 in kratkem obdobju kolektivnega vodstva je novi voditelj
Nikita Hruščov
javno obsodil
Stalina
in začel politiko
destalinizacije
, v okviru katere je iz delovnih taborišč
gulagov
izpustil veliko političnih zapornikov.
150
Splošna sprostitev represivnih politik je postala pozneje znana kot
hruščovska otoplitev
«.
151
Hkrati so hladnovojne napetosti dosegle vrhunec, ko sta se rivalska bloka spopadla zaradi namestitve ameriških raket
Jupiter
v Turčiji in sovjetskih
raket na Kubi
152
4. oktobra 1957 je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni
satelit
Sputnik 1
, in tako začela
vesoljsko dobo
153
Ruski
kozmonavt
Jurij Gagarin
je na krovu vesoljskega plovila s posadko
Vostoka 1
12. aprila 1961 postal prvi človek v Zemljini orbiti.
154
Obdobje razvitega socializma ali stagnacije
uredi
uredi kodo
Po odstavitvi Hruščova leta 1964 je sledilo še eno obdobje kolektivnega vodstva (Leonid Iljič Brežnjev, Aleksej Nikolajevič Kosigin in Nikolaj Viktorovič Podgorni),
155
dokler ni postal vodja
Leonid Brežnjev
. Obdobje 70. in začetka 80. let je bilo kasneje poimenovano »obdobje zastoja«.
Reforma Kosigina
je skušala izvesti delno
decentralizacijo
sovjetske ekonomije.
156
Po
saurski revoluciji
leta 1979 v Afganistanu so sovjetske sile izvedle invazijo na državo ter začele
sovjetsko-afganistansko vojno
157
Maja 1988 so Sovjeti zaradi mednarodnega nasprotovanja, vztrajnega protisovjetskega gverilskega bojevanja in pomanjkanja podpore sovjetskih državljanov začeli z umikom iz Afganistana.
158
Mihail Gorbačov
v pogovorih na štiri oči z
Ronaldom Reaganom
na
Reykjaviškem srečanju
leta 1986
Perestrojka, demokratizacija in ruska suverenost
uredi
uredi kodo
Leta 1985 je zadnji sovjetski voditelj
Mihail Gorbačov
, ki je v sovjetskem sistemu poskušal uveljaviti liberalne reforme, uveljavil politiko
glasnosti
(odprtost) in
perestrojke
(prestrukturiranje), da bi končal obdobje gospodarske stagnacije in demokratiziral vlado.
159
Toda to je vodilo v vzpon močnih nacionalističnih in separatističnih gibanj po vsej državi.
160
Pred letom 1991 je bila sovjetska ekonomija druga največja na svetu, toda v svojih zadnjih letih je zapadla v krizo.
161
Leta 1991 je ekonomski in politični nemir prekipel, saj so se baltske države odločile odcepiti od Sovjetske zveze.
162
17. marca 1991 je v državi potekal
referendum
, na katerem je večina glasovala za spremembo Sovjetske zveze v
prenovljeno federacijo
163
Junija 1991 je
Boris Jelcin
na predsedniških volitvah v Ruski SFSR leta 1991 postal prvi neposredno izvoljen
predsednik
v ruski zgodovini.
164
Avgusta 1991 je skupina članov Gorbačovove vlade v poskusu ohranitve Sovjetske zveze poskušala izvesti
državni udar
proti Gorbačovu, vendar je to povzročilo konec Komunistične partije Sovjetske zveze.
165
25. decembra 1991 je po
razpadu Sovjetske zveze
nastala sodobna Rusija in še štirinajst drugih
postsovjetskih držav
166
S slednjimi, z izjemo baltskih držav, se je Rusija povezala v
Skupnost neodvisnih držav
167
168
169
170
Neodvisna Ruska federacija
uredi
uredi kodo
Vladimir Putin
daje prisego kot predsednik skupaj z
Borisom Jelcinom
leta 2000
Tranzicija v tržno gospodarstvo in politične krize
uredi
uredi kodo
Gospodarski in politični zlom Sovjetske zveze je Rusijo pahnil v globoko in dolgo depresijo.
171
172
173
174
Med in po razpadu Sovjetske zveze so bile sprejete korenite reforme, vključno s privatizacijo in tržno ter trgovinsko liberalizacijo, in radikalne spremembe skladno z doktrino »šokterapije«.
175
176
Nadzor nad večino podjetij je od državnih agencij prešel v roke posameznikov s povezavami v vladi, kar je omogočilo vzpon zloglasnih
ruskih oligarhov
177
Veliko novoobogatelih je iz države odneslo milijarde gotovine in sredstev.
178
Depresija v gospodarstvu je vodila v sesutje socialnih služb, stopnja rodnosti je padla, stopnja umrljivosti pa zelo zrasla
179
180
in milijoni so bili pahnjeni v revščino;
181
razmahnili pa so se tudi ekstremna korupcija,
182
kriminalne združbe in organizirani kriminal.
183
Konec leta 1993 so trenja med Jelcinom in ruskim parlamentom prerasla v
ustavno krizo
, ki se je končala nasilno z vojaškim posredovanjem. Med krizo je imel Jelcin podporo zahodnih vlad, več kot 100 ljudi pa je bilo ubitih.
184
Moderna liberalna ustava, mednarodno sodelovanje in gospodarska stabilizacija
uredi
uredi kodo
Po decembrskem
referendumu
je bila leta 1994 sprejeta nova ruska ustava,
185
ki je močno povečala predsednikova pooblastila.
186
V devetdesetih letih se je na
Severnem Kavkazu
zgodilo več oboroženih spopadov med lokalnimi etničnimi skupinami ter kot posledica separatističnih
islamističnih
vstaj.
187
Potem ko so
čečenski
separatisti na začetku 90. let razglasili neodvisnost, je potekala
občasna gverilska vojna
med uporniškimi skupinami in ruskimi silami.
188
Čečenski separatisti so izvajali teroristične napade proti civilistom, kar je terjalo na tisoče ruskih življenj.
189
Po razpadu Sovjetske zveze je Rusija prevzela odgovornost za poravnavanje njenih zunanjih dolgov.
190
Leta 1992 je bil večinoma ukinjen nadzor nad cenami potrošniških izdelkov, kar je povzročilo močno inflacijo in je močno devalviralo rubelj.
191
Kombinacija visokih proračunskih primanjkljajev, vse večjega bega kapitala in nezmožnost poplačila dolgov so povzročili
rusko finančno krizo 1998
, zaradi katere je BDP še upadel.
192
193
Premik k modernizirani ekonomiji, politična centralizacija in demokratično nazadovanje
uredi
uredi kodo
31. decembra 1999 je predsednik Jelcin nepričakovano odstopil
194
in predal svoje mesto na novo nastavljenemu premierju in svojemu izbranemu nasledniku
Vladimirju Putinu
195
196
197
198
199
200
201
Putin je nato zmagal na
ruskih predsedniških volitvah leta 2000
202
in v
drugi čečenski vojni
premagal čečenski odpor.
203
Putin je zmagal na
ruskih predsedniških volitvah leta 2004
204
Visoke cene
nafte
in rast tujih investicij so pripomogli k izboljšanju ruske ekonomije in dvigu življenjskega standarda.
205
Putinova vladavina je povečala stabilnost, vendar je Rusijo preobrazila v
avtoritarno državo
206
Leta 2008 je Putin zavzel mesto premierja, predsednik pa je na
ruskih predsedniških volitvah leta 2008
za en mandat postal
Dmitrij Medvedjev
207
To obdobje so opisali kot »tandemokracijo«.
208
Rusko-gruzijska vojna
je izbruhnila 1. avgusta 2008 po diplomatski krizi s sosednjo
Gruzijo
. V vojni, ki je trajala do 12. avgusta, je Rusija priznala dve separatistični državi na gruzijskem ozemlju,
Abhazijo
in
Južno Osetijo
209
To je bila prva evropska vojna 21. stoletja.
210
Leta 2015 se je Rusija
vključila
sirsko državljansko vojno
na strani
Bašarja al Asada
, ki ga je finančno podpirala že pred tem
211
in ključno vplivala na potek vojne.
Rusko-ukrajinska vojna
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Rusko-ukrajinska vojna
Po valu protestov gibanja
Evromajdan
v Ukrajini in
posledičnem strmoglavljenju
tedanjega ukrajinskega proruskega predsednika
Viktorja Janukoviča
je Rusija leta 2014 okupirala
ukrajinski polotok
Krim
ter si ga po mednarodno nepriznanem referendumu priključila.
212
Sočasno je prišlo do trenj med Ukrajinci in etničnimi Rusi na vzhodu Ukrajine, ki so prerasla v
vojno v Donbasu
, v kateri je Rusija podpirala separatiste v mednarodno nepriznanih
Donecki
in
Luganski ljudski republiki
. Čeprav Rusija in Ukrajina nista uradno vstopili v medsebojno vojno, se obdobje med letoma 2014 in 2022 pogosto opisuje kot obdobje hibridne vojne.
213
214
Ruska zasedena ozemlja v Ukrajini
30. septembra 2022 v času razglasitve njihove priključitve
Februarja 2022 je Rusija najprej priznala neodvisnost Donecke in Luganske republike, nato pa ob najavi »posebne vojaške operacije«
odkrito
napadla Ukrajino
215
Gre za največjo konvencionalno vojno v Evropi po drugi svetovni vojni.
216
Po uspešnih ukrajinskih protiofenzivah je Rusija prvič po drugi svetovni vojni razglasila »delno
mobilizacijo
«.
217
Konec septembra je Rusija po izvedbi mednarodno nepriznanih referendumov razglasila priključitev štirih vzhodnih in južnih ukrajinskih oblasti, čeprav jih ne nadzirajo v celoti.
218
Aneksijo, ki je bila največja v Evropi po drugi svetovni vojni,
218
je generalna skupščina ZN označila za nezakonito.
219
Vojna poteka tudi v Rusiji,
220
ki je med drugim avgusta 2024 izgubila nadzor nad delom
Kurske oblasti
221
Ocenjuje se, da je zaradi vojne umrlo več sto tisoč ljudi,
222
kar je še dodatno poglobilo demografsko krizo v Rusiji.
223
Večji del mednarodne skupnosti je vojno obsodil in zahteval takojšen umik ruskih sil iz Ukrajine,
224
Rusija pa je bila izključena iz
Sveta Evrope
225
in
Sveta ZN za človekove pravice
226
Predvsem zahodne države so razširile sankcije proti Rusiji.
227
Več držav in mednarodnih organizacij je Rusijo razglasilo za državo, ki podpira terorizem, nekatere pa tudi za teroristično državo.
228
229
Junija 2023 je ruska najemniška
skupina Wagner
izvedla neuspešen poskus državnega udara.
230
Vodja upora
Jevgenij Prigožin
je bil kasneje ubit v stmoglavljenju svojega letala nad Rusijo.
231
232
Geografija
uredi
uredi kodo
Glavni članek:
Geografija Rusije
Topografski zemljevid
Rusije
Ozemlje Rusije obsega vzhod Evrope in sever Azije.
233
Razteza se čez skrajno severni del
Evrazije
in ima četrto najdaljšo obalo na svetu, dolgo več kot 37.653
km.
235
Leži med zemljepisnima širinama 41
° in 82
° S ter med zemljepisnima dolžinama 19
° V in 169
° Z. Od vzhoda do zahoda meri okrog 9000
km, od severa proti jugu pa okrog 2500 do 4000
km.
236
Po kopnem ozemlju je večja od treh celin
in ima enako površino kot
Pluton
237
Rusija ima devet velikih gorstev, ki ležijo v njenih skrajno južnih predelih. Med njimi je velik del
Kavkaza
(vključno z goro
Elbrus
, ki je s 5642
m najvišji vrh Rusije in Evrope,
238
Altaj
in
Sajanske gore
Sibiriji
Vzhodnosibirsko gorovje
ter polotok
Kamčatka
na
Ruskem Daljnem vzhodu
(vključno s
Ključevsko Sopko
, ki je s 475
m najvišji aktivni
vulkan
v Evraziji).
239
240
Uralsko gorovje
, ki poteka od severa proti jugu na zahodu države, je bogato s surovinami in tvori tradicionalno mejo med Evropo in Azijo.
241
Najnižja točka Rusije in Evrope leži ob Kaspijskem jezeru, kjer
Kaspijska depresija
doseže okrog 29 m pod morsko gladino.
242
Rusija je ena od treh držav na svetu, ki mejijo na tri oceane,
233
in ima povezave z velikim številom morij.
243
Njeni največji otoki in arhipelagi so
Nova dežela
Dežela Franca Jožefa
Severna dežela
Novosibirski otoki
Wranglov otok
Kurilsko otočje
(katerega štirje otoki so predmet ozemeljskega spora z Japonsko) in
Sahalin
244
245
Diomedova otoka
, od katerih je eden pod rusko in drugi pod ameriško upravo, sta le 3,8
km narazen,
246
otok
Kunašir
pa je le 20
km od
Hokaida
na Japonskem.
247
V Rusiji je več kot 100.000 rek.
233
Njena jezera vsebujejo približno četrtino svetovne tekoče
sladke vode
240
Bajkalsko jezero
, največje in najvidnejše od ruskih sladkovodnih teles je najgloblje, najčistejše, najstarejše in najprostornejše sladkovodno jezero na svetu in vsebuje več kot petino svetovne sladke površinske vode.
248
Ladoško
in
Oneško jezero
severozahodni Rusiji
sta največji jezeri v Evropi.
233
Po skupnih obnovljivih vodnih virih je pred Rusijo le Brazilija.
249
Volga
v zahodni Rusiji velja za rusko nacionalno reko in je najdaljša reka v Evropi ter oblikuje
delto Volge
, največjo rečno delto na celini.
250
Sibirske reke
Ob
Jenisej
Lena
in
Amur
so med
najdaljšimi rekami
na svetu.
251
V državi so, predvsem v Sibiriji, velika rudna bogastva (zemeljski plin, nafta, črni premog, železo, baker, svinec, cink, platina, zlato, diamanti, boksit, fosfati in soli).
52
252
Zahod države leži na
Baltskem ščitu
in
Ruski plošči
Podnebje
uredi
uredi kodo
Köppnova podnebna klasifikacija
Rusije
Velikost Rusije in odmaknjenost veliko njenih območij vodi v dominanco vlažnega celinskega podnebja v večini države, razen v tundri in skrajnem jugozahodu. Gorske verige na jugu in vzhodu blokirajo tok toplih zračnih mas z
Indijskega
in Tihega oceana,
Evropska ravnica
, ki se razteza na njenem zahodu in severu, pa jo odpira vplivu Atlantskega in Arktičnega oceana.
253
Večina severozahodne Rusije in Sibirije imata
subpolarno podnebje
z ekstremno hudimi zimami v notranjih regijah severovzhodne Sibirije (večinoma
Jakutija
, kjer je severni tečaj mraza z rekordno nizko temperaturo –71,2
°C),
244
in bolj zmernimi zimami drugod. Ruske obsežne obale ob Arktičnem oceanu in
Ruski arktični otoki
imajo
polarno podnebje
253
Obalni del
Krasnodarskega okraja
ob Črnem morju, zlasti
Soči
, in nekateri obalni in notranji pasovi
Severnega Kavkaza
imajo
vlažno subtropsko podnebje
z milimi in vlažnimi zimami.
253
V veliko pokrajinah Vzhodne Sibirije in Ruskega Daljnega vzhoda je zima suha v primerjavi s poletjem; drugi deli države imajo bolj enakomerne padavine v vseh letnih časih. Zimske padavine v večini delov države padajo kot sneg. Skrajno zahodni deli Kaliningrajske oblasti in nekateri deli na jugu Krasnodarskega okraja in Severnega Kavkaza imajo
oceansko podnebje
253
Regija ob spodnji Volgi in ob obali Kaspijskega morja ter nekaj skrajno južnih drobcev Sibirije imajo
semipuščavsko podnebje
254
V velikem delu ozemlja sta le dva različna letna časa, zima in poletje, saj sta pomlad in jesen običajno kratka.
253
Najhladnejši mesec je januar (ob obali pa februar); najtoplejši je običajno julij. Značilne so velike razlike v temperaturah. Pozimi so temperature nižje od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Poletja so lahko dokaj vroča, celo v Sibiriji.
255
Podnebne spremembe v Rusiji
povzročajo vse pogostejše divje požare
256
in taljenje velikih prostranosti
permafrosta
v državi.
257
Biotska raznovrstnost
uredi
uredi kodo
Narodni park Jugid Va
v republiki
Komi
je največji
narodni park
v Evropi.
241
Rusija ima zaradi svoje gigantske velikosti raznolike ekosisteme, vključno s
polarno puščavo
tundro
, gozdno tundro,
tajgo
mešane in listopadne gozdove
gozdno stepo
stepo
, polpuščavo in
subtropski pas
258
Približno pol ruskega ozemlja je pogozdeno
238
in država ima največje območje gozda na svetu,
259
ki izloči eno največjih količin
ogljikovega dioksida
na svetu.
259
260
Ruska biotska raznovrstnost vključuje 12.500 vrst
višjih rastlin
, 2200 vrst
briofitov
, okrog 3000 vrst
lišajev
, 7000–9000 vrst
alg
in 20.000–25.000 vrst gliv. Rusko živalstvo sestavlja 320 vrst
sesalcev
, več kot 732 vrst ptic, 75 vrst plazilcev, okrog 30 vrst
dvoživk
, 343 vrst
sladkovodnih rib
(visoki
endemizem
), okrog 1500 vrst
morskih rib
, devet vrst Cyclostomi in okrog 100–150,000
nevretenčarjev
(visoki endemizem).
258
261
Približno 1100 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je vključenih v
Rusko rdečo knjigo
258
Celotni naravni ekosistemi Rusije so ohranjeni v približno 15.000 posebnih zaščitenih naravnih območjih različnih statusov, ki zasedajo več kot 10
% celotne površine države.
258
V to številko je vključenih 45
biotskih rezervatov
262
64
narodnih parkov
in 101
naravni rezervat
263
Država ima še vedno veliko ekosistemov, ki veljajo za neokrnjene, čeprav so ti v upadanju; večinoma ležijo v severnih območjih tajge in subarktične tundre v Sibiriji.
264
Rusija je imela leta 2019
Indeks integritete gozdne pokrajine
9,02 in s tem zasedala 10. mesto med 172 državami; bila je prva med velikimi državami.
265
Vlada in politika
uredi
uredi kodo
Vladimir Putin
Predsednik
Mihail Mišustin
Predsednik vlade
Rusija je po ustavi iz leta 1993 simetrična federalna republika s polpredsedniškim sistemom, kjer je
predsednik
državni poglavar
266
predsednik vlade
pa vodja vlade.
238
Strukturirana je kot večstrankarska predstavniška demokracija, v kateri je zvezna vlada sestavljena iz treh vej:
267
Zakonodajna: dvodomna zvezna skuščina Rusije je sestavljena iz 450-članske
Državne dume
in 170-članskega
Sveta federacije
267
ki sprejema zvezne zakone, napoveduje vojno, sprejema pogodbe, razpolaga z državno blagajno in močjo razrešitve predsednika.
268
Izvršilna: predsednik je vrhovni poveljnik
oboroženih sil
in imenuje Rusko vlado (kabinet) ter druge funkcionarje, ki upravljajo in izvajajo zvezne zakone in politike.
266
Predsednik lahko izdaja dekrete neomejenega obsega, dokler niso v neskladju z ustavo ali zvezno zakonodajo.
269
Sodna:
Ustavno sodišče Rusije
Vrhovno sodišče Rusije
in nižja zvezna sodišča, katerih sodnike imenuje Svet federacije po priporočilih predsednika,
267
interpretirajo zakone in jih lahko spremenijo, v primeru, da ocenijo, da so v neskladju z ustavo.
270
Nekdanja sovjetska republika Rusija je bila pod predsednikom
Borisom Jelcinom
demokracija s hibami.
271
(str.223)
Potem, ko se je na oblast povzpel Vladimir Putin, je prišlo do velikega nazadovanja.
271
(str.223)
272
273
Politični sistem se je sprevrgel v povsem
avtoritarni režim
271
(str.323)
274
Različni politični znanstveniki so Putina označili kot
diktatorja
275
ali vodjo osebnostnega režima.
276
277
274
Njegova oblast po vmesni prekinitvi z
Dmitrijem Medvedjevem
, je vodila do še dodatne
avtokratizacije
271
(str.512)
278
(str.80–81)
najhujše od časa Sovjetske zveze.
279
280
Nekateri avtorji so opozorili na ponovno vzpostavitev nekaterih elementov
totalitarizma
281
282
Putinov način vladanja je na splošno poimenovan
Putinizem
283
Upravne delitve
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Federalni subjekti Rusije
Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije (
субъекты Российской Федерации
subjekti Rossijskoj Federacii
) ali preprosto kot subjekti federacije (
субъекты федерации
subjekti federacii
), so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.
284
Od 18. marca 2014 Rusko federacijo po ustavi sestavlja 85 zveznih subjektov.
285
Dva, ki se nahajata na ukrajinskem
polotoku Krim
, Sevastopol in Republika Krim, nista mednarodno priznana kot del Rusije. Kaliningrajska oblast je edini zvezni subjekt, geografsko ločen od preostale Ruske federacije z drugimi državami.
Po ruski ustavi Rusko federacijo sestavljajo republike, okraji, oblasti, avtonomna mesta, avtonomna oblast in avtonomna okrožja, ki so vsi enakopravni subjekti Ruske federacije.
286
Tri ruska avtonomna mesta (
Moskva
Sankt Peterburg
in
Sevastopol
) imajo status mesta in ločenega zveznega subjekta, ki ga sestavljajo druga mesta (Zelenograd, Troick, Kronštadt, Kolpino itd.) znotraj vsakega zveznega mesta, pri čemer ostajajo starejše strukture poštnih naslovov. Leta 1993 je Ruska federacija obsegala 89 zveznih subjektov. Do leta 2008 se je število zveznih subjektov zaradi več združitev zmanjšalo na 83. Leta 2014 sta po okupaciji in aneksaciji Sevastopol in Republika Krim s stališča Rusije postala njena 84. in 85. zvezna subjekta, vendar mednarodnopravno gre za dela
Ukrajine
287
288
Federalni subjekti Rusije vključno z
okupiranimi ozemlji Ukrajine
Znotraj federacije obstaja (vključuje mednarodno nepriznana ozemlja):
21
republik
z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik ustreza ozemljem nekaterih etničnih manjšin.
okrajev
край
),
48
oblasti
(oziroma
pokrajin
) (
область
),
3 avtonomna mesta (oziroma mesta zveznega pomena,
город федерального значения
),
4 avtonomna okrožja (
автономный округ
) in
1 avtonomna oblast (
автономная область
).
Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v
carski Rusiji
gubernija
губерния
), njen sestavni del pa ujezd (
уезд)
Federalna okrožja
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Federalna okrožja Rusije
Federalna okrožja (rusko
федера́льные округа́
federal'nye okruga
) so skupina federalnih subjektov Rusije. Zvezna okrožja niso omenjena v državni ustavi, nimajo lastnih pristojnosti in ne upravljajo regionalnih zadev. Obstajajo izključno za spremljanje skladnosti med zveznimi in regionalnimi pravnimi organi ter za zagotavljanje vladnega nadzora nad javno upravo, sodstvom in zveznimi agencijami, ki delujejo v regijah.
289
Osrednje federalno okrožje
(rusko
Центра́льный федера́льный о́круг, tr. Central'nyj federal'nyj okrug
Južno federalno okrožje
(rusko
Ю́жный федера́льный о́круг, tr. Južnyj federal'nyj okrug
Severnokavkaško federalno okrožje
(rusko
Се́веро-Кавка́зский федера́льный о́круг, tr. Severo-Kavkazskij federal'ny okrug
Severozahodno federalno okrožje
(rusko
Северо-Западный федеральный округ
Daljnovzhodno federalno okrožje
(rusko
Дальневосто́чный федера́льный о́круг, tr. Dal'nevostočnyj federal'ny okrug
Sibirsko federalno okrožje
(rusko
Сиби́рский федера́льный о́круг, tr. Sibirskij federal'ny okrug
Uralsko federalno okrožje
(rusko
Ура́льский федера́льный о́круг, tr. Uralskij federal'ny okrug
Privolško federalno okrožje
(rusko
Приво́лжский федера́льный о́круг, tr. Privolžskij federal'nyj okrug
Človekove pravice
uredi
uredi kodo
Kot državo naslednico
Sovjetske zveze
Rusko federacijo
še vedno zavezujejo isti sporazumi o človekovih pravicah, ki jih je podpisala in sprejela njena predhodnica, kot so mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. V poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja je Rusija ratificirala tudi
Evropsko konvencijo o človekovih pravicah
(s pridržkom) in od leta 1998 dalje je
Evropsko sodišče za človekove pravice
Strasbourgu
postalo zadnje pritožbeno sodišče za ruske državljane iz njihovega nacionalnega pravosodnega sistema. V skladu s 15. členom 1. poglavja ustave iz leta 1993 imajo te izvedbe mednarodnega prava prednost pred nacionalno zvezno zakonodajo.
290
291
Rusija je imela, kot nekdanja članica
Sveta Evrope
in podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, mednarodne obveznosti v zvezi s človekovimi pravicami.
292
Po
ruski invaziji na Ukrajino
2022 so bili protivojni protesti v Rusiji zatrti s splošno represijo, približno 15.000 ljudi je bilo aretiranih.
293
S strani demokracij in skupin za človekove pravice se vse pogosteje pojavljajo kritike kršitev
človekovih pravic
v Rusiji.
Amnesty International
in
Human Rights Watch
sta Rusijo označila za nedemokratično ter kritizirali odsotnost političnih pravic ter svoboščin državljanov.
294
295
Organizacija
Freedom House
Rusijo od leta 2004 označuje kot »nesvobodno«.
296
Od 2011
Intelligence Unit
skupine
the Economist
Rusijo uvršča med
avtoritarne
režime v svojem indeksu demokracije, kjer Rusija zaseda 146. mesto med 167 državami (2022).
297
Organizacija Novinarji brez meja v svojem indeksu svobode medijev Rusijo uvrščajo na 155. mesto med 180 državami (2022).
298
Ruska vlada je bila s strani političnih disidentov ter aktivistov za človekove pravice kritizirana zaradi nepravičnih volitev,
299
zatiranja opozicijskih strank ter protestov,
300
301
preganjanja nevladnih organizacij, utišanja ter umorov neodvisnih novinarjev
302
303
304
in cenzure medijev in interneta.
305
V Rusiji so bili pregona deležni muslimani (še posebno salafisti).
306
307
Ruske oblasti so bile obtožene pobojev,
308
aretacij, prisilnih izginotij in mučenja civilistov z namenom zatiranja vstajnikov v severnem
Kavkazu
309
310
Dagestanu
so nekateri muslimani bili žrtve nadlegovanja oblasti zaradi svojega izgleda in v operacijah proti vstajnikom so jim razstrelili domove.
311
312
Čečeni in Inguši so v ruskih zaporih deležni več zlorab kot ostale etnične skupine.
313
Rusija v velikem obsegu krši človekove pravice na
ozemljih, ki jih okupira v Ukrajini
. Na Krimu so se po okupaciji leta 2014 začele sistematske kršitve človekovih pravic, vključno z zatiranjem jezikov, verske svobode in sistemsko diskriminacijo Ukrajincev in Krimskih Tatarov.
Po
ruski invaziji na Ukrajino
leta 2022 so se kršitve razširile še na novo okupirana ozemlja. Tam je Rusija vzpostavila
filtracijska taborišča
«, kjer so mnogi
Ukrajinci
podvrženi zlorabam, posilstvom, mučenju, stradanju, umorom, prisilnim
deportacijam
v Rusijo ter drugim kršitvam človekovih pravic. Deportiranih je bilo 1,6 milijona Ukrajinev, od tega 250.000 otrok.
316
Rusija deportacije zanika in jih imenuje »evakuacija«.
317
Rusija omejuje
LGBT
pravice. Od leta 2020 prepoveduje
istospolne zakonske zveze
in LGBT organizacije klasificira kot »tuje agente«.
318
319
Vojska
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Oborožene sile Ruske federacije
Suhoj Su-57
lovec pete generacije
Vojnega letalstva Rusije
320
Oborožene sile Ruske federacije
se delijo na
kopenske sile
vojno mornarico
in
zračno-vesoljske sile
ter dve neodvisni veji:
strateške raketne sile
in
zračno-desantne enote
238
Leta 2021 je imela vojska okrog milijon aktivnih pripadnikov, s čimer se je uvrščala na peto mesto na svetu, in 2–20 milijonov rezervistov.
321
322
Vojaška služba
je obvezna za vse moške v starosti 18–27 in traja eno leto.
238
Rusija je med petimi
prepoznanimi
jedrskimi državami
in ima največjo zalogo jedrskega orožja na svetu; Rusija poseduje več kot polovico svetovnega jedrskega orožja.
323
Rusija poseduje drugo največjo floto
strateških jedrskih podmornic
324
in je ena med samo tremi državami, ki uporabljajo
strateške bombnike
325
Rusija ima tretje najvišje izdatke za vojsko na svetu in je leta 2022 porabila 86,4 mrd USD ali 4,1
% BDP.
326
Do leta 2025 so se zaradi
agresije na Ukrajino
izdatki za vojsko močno povzpeli na približno 1/3 letnega proračuna države (145 mrd. USD).
327
Leta 2023 je bila
tretja največja izvoznica orožja na svetu
in je imela veliko ter v celoti domačo obrambno panogo in je tako proizvajala večino svoje vojaške opreme.
328
329
Korupcija
uredi
uredi kodo
Ruski politični sistem nekateri opisujejo kot
oligarhijo
330
plutokracijo
331
in
kleptokracijo
332
V Evropi Rusija dosega najnižjo uvrstitev na indeksu percepcije korupcije
Transparency International
, hkrati pa tudi eno najnižjih na svetu; v letu 2024 je dosegla 154. mesto med 180 državami sveta.
333
V začetku vladavine Putina je Rusija padla z 90. mesta leta 2004 na 126. mesto 2005.
334
Korupcija je velik problem države in ima dolgo zgodovino.
335
Vpliv korupcije je viden v različnih sektorjih; podjetništvu,
336
ekonomiji,
337
policiji,
338
vojski,
339
zdravstvu,
340
341
izobrazbi
342
ter javni upravi.
343
Šibka vladavina prava v državi je en izmed razlogov za korupcijo.
344
Poskusi boja proti korupciji so se pričeli 1992 pod predsednikom
Borisom Jelcinom
. 2008 je bil pod
Medvedjevem
z namenom ratifikacije Konvencije proti korupciji
OZN
in Kazenskopravne konvencija o korupciji
Sveta Evrope
sprejet prvi paket protikorupcijskih zakonov. V sledečih letih je bilo sprejetih še več drugih zakonov proti korupciji. S Protikorupcijsko kampanjo, ki še traja, ruska vlada skuša zmanjšati stopnjo korupcije. Od 2012 morajo po novem zakonu vsi uradniki javnih organizacij razkriti vse svoje premoženje. V tem zakonu je bil tudi prvič definiran konflikt interesov za javne uslužbence.
345
Po letu 2022 so se opustile mednarodne obveze boja proti korupciji. Rusija se je umaknila iz kazenskopravne konvencije o korupciji in konsistentno onemogoča sodelovanje civilne družbe pri boju proti korupciji.
346
Indeks percepcije korupcije se kljub boju ne izboljšuje
347
in uvrstitev Rusije na lestvici držav ostaja v spodnji četrtini.
348
Opozicijski politik
Aleksej Navalni
je ustanovil neprofitno organizacijo Protikorupcijska fundacija, ki je izdala več poročil o vpletenosti visokih uradnikov v korupcijo. Pravni sistem je ugotovitve ignoriral oz. jih uporabljal le za poskuse diskreditacije organizacije.
349
2019 je bila označena kot »tuji agent«
350
in 2021 kot »ekstremistična«
ter ukinjena.
351
Pravo in kriminal
uredi
uredi kodo
Pravo Rusije je osnovano na ustavi. Pravni viri se najpogosteje sklicujejo na civilni zakonik in kazenski zakonik.
352
353
354
Po indeksu organiziranega kriminala dosega prvo mesto v Evropi in 32. na svetu. Rusija ima največjo zaporniško populacijo v Evropi in 5. največjo na svetu.
355
356
357
358
Zaporniška populacija je od leta 2022 množično rekrutirana v vojaške
jurišne enote
kot so Storm-Z in Storm-V.
359
360
Po ocenah
BBC
je približno 48.000 zapornikov bilo kot
najemniki
rekrutiranih v skupino Wagner.
361
Rusija ima visoko stopnjo naklepnih umorov; leta 2021 6,8 umorov na 100.000 prebivalcev.
362
Po podatkih iz 2023 ima Rusija drugi največji črni trg z orožjem (za
ZDA
) in je eno izmed ključnih svetovnih vozlišč za
trgovino z ljudmi
363
Gospodarstvo
uredi
uredi kodo
Moskovski mednarodni poslovni center
v Moskvi. Mesto ima eno največjih urbanih ekonomij.
364
Rusija ima
tržno gospodarstvo
z enormnimi naravnimi resursi, zlasti
nafto
in
zemeljskim plinom
365
Ima
deveto največje gospodarstvo po nominalnem BDP
in šesto največje po
pariteti kupne moči
. Velik storitveni sektor ustreza 62
% BDP, industrijski sektor 32
%, kmetijski sektor pa je s 5
% najmanjši.
238
Rusija ima nizko stopnjo brezposelnosti, ki znaša 4,1
%.
366
Njene devizne rezerve so pete največje na svetu in znašajo 540 mrd USD.
367
Ima delovno silo, ki je z okrog 70 mio. osma največja na svetu.
368
Rusija je 13. največji izvoznik in 21. največji uvoznik na svetu.
369
370
Močno se zanaša na prihodke iz naslova davkov in izvoznih dajatev na nafto in zemeljski plin, ki so januarja 2022 znašali 45
% prihodkov ruskega zveznega proračuna,
371
leta 2019 pa do 60
% vsega izvoza.
372
Rusija ima eno najnižjih ravni zunanjega dolga med velikimi gospodarstvi,
373
čeprav je njena dohodkovna in premoženjska neenakost med gospodinjstvi ena najvišjih med razvitimi državami.
374
Težave za gospodarsko rast so tudi velika regionalna neenakost,
375
376
visok nivo korupcije,
377
upadanje dohodkov iz izvoza energentov,
378
krčenje delovne sile,
379
beg možganov
380
in staranje ter krčenje populacije.
381
382
Po letu 2000 je Rusija doživela desetletje hitre gospodarske rasti, ki je bila posledica visokih cen nafte in rasti deviznih rezerv ter investicij.
383
To se je končalo z okupacijo Krima in izbruhom
vojne v Donbasu
leta 2014 in prvemu valu zahodnih sankcij, ki so škodovale ruskemu gospodarstvu.
384
Nadaljnje sankcije in bojkoti so sledile
ruskemu napadu na Ukrajino
leta 2022, Rusija je postala najbolj sankcionirana država na svetu.
385
386
Rusija od aprila 2022 zaradi učinkov sankcij ne objavlja več velikega dela ekonomskih podatkov o stanju gospodarstva.
387
Kljub obsežnim sankcijam je država ohranila gospodarsko stabilnost zaradi uspešnega prestrukturiranja trgovinskih odnosov in povečanega domačega povpraševanja. Dosegla je tudi gospodarsko rast, ki pa so jo poganjali predvsem veliki izdatki za vojsko ter povečan obseg izvoza energentov. Vseeno pa ekonomisti ocenjujejo, da bodo sankcije imele dolgoročne posledice na gospodarstvo.
388
389
390
391
Slovensko-ruska gospodarska izmenjava je leta 2022 zrasla kljub sankcijam zaradi rusko-ukrajinske vojne in je obsegala 2,5 mrd EUR, od tega 1,2 mrd izvoz in 1,3 mrd uvoz. Leta 2023 je uvoz močno padel - na manj kot polovico predvojnega stanja. Glavni slovenski izvozni artikel so bili leta 2023 farmacevtski proizvodi, glavni uvozni artikel pa različni naftni derivati. Leta 2023 je bila Rusija 19. največja slovenska trgovinska partnerica.
392
Transport in energija
uredi
uredi kodo
Transsibirska železnica
je najdaljša železnica na svetu in povezuje Moskvo ter
Vladivostok
393
Železniški transport v Rusiji je večinoma pod nadzorom državnih
Ruskih železnic
. Celotna dolžina železniških tirov je tretja najdaljša na svetu in znaša več kot 87.000
km.
394
Rusija ima z 1,5 mio km cest peto najdaljše cestno omrežje na svetu,
395
gostota cest pa je med najnižjimi na svetu.
396
Ruske celinske vodne poti so s 102.000
km najdaljše na svetu.
397
Med 1218 letališči v Rusiji
398
je najprometnejše letališče
Šeremetjevo
v Moskvi. Največje pristanišče v Rusiji je
Pristanišče Novorossijsk
Krasnodarskem okraju
ob Črnem morju.
399
Rusija velja za energetsko velesilo.
400
Ima
največje znane rezerve zemeljskega plina
na svetu,
401
druge največje zaloge premoga,
402
osme največje rezerve nafte,
403
in največje zaloge
nafte iz skrilavcev
v Evropi.
404
Rusija je tudi največji izvoznik zemeljskega plina na svetu,
405
drugi največji proizvajalec zemeljskega plina
406
in drugi največji proizvajalec in izvoznik nafte.
407
408
Ruska proizvodnja nafte in zemeljskega plina je vodila v globoka ekonomska razmerja z
Evropsko unijo
, Kitajsko in bivšimi sovjetskimi državami ter
državami Vzhodnega bloka
409
410
Ruski delež oskrbe celotne EU (vključno z Združenim kraljestvom) z zemeljskim plinom se je v zadnjem desetletju povečal s 25
% leta 2009 na 32
% februarja 2022.
410
Sredi 2000. let je bil delež nafte in zemeljskega plina v BDP okrog 20
%, leta 2013 pa 20–21
%.
411
Delež nafte in zemeljskega plina v ruskem izvozu je okrog 50
%, prav tako znašajo prihodki zveznega proračuna okrog 50
%, kar je veliko. Dinamika ruskega BDP je močno odvisna od cen nafte in zemeljskega plina,
412
vendar je njihov delež manj kot 50
%. Glede na prvo takšno celovito oceno, ki jo je leta 2021 objavila Ruska statistična agencija Rosstat, znaša delež ruske panoge nafte in zemeljskega plina v ruskem BDP, vključno s črpanjem, rafiniranjem, transportom in prodajo ter vsemi podpornimi dejavnostmi, okrog 19,2
% leta 2019 in 15,2
% leta 2020. To je podobno kot delež BDP na Norveškem in v Kazahstanu. Je veliko manj kot delež v BDP Savdske Arabije ali Združenih arabskih emiratov.
413
414
415
416
417
Rusija je leta 2019 ratificirala
Pariški sporazum
418
Toplogredne emisije Rusije so četrte največje na svetu.
419
Rusija je četrti največji proizvajalec elektrike.
420
Rusija je bila tudi prva država na svetu, ki je razvila civilno jedrsko energijo in zgradila
prvo jedrsko elektrarno na svetu
421
Rusija je bila leta 2019 četrti največji proizvajalec jedrske energije na svetu,
422
leta 2021 pa peti največji proizvajalec hidroenergije.
423
Kmetijstvo in ribištvo
uredi
uredi kodo
Pšenica v
Tomski oblasti
v Sibiriji
Ruska kmetijska panoga prispeva k BDP okrog 5
%, čeprav panoga zaposluje okrog eno osmino vse delovne sile.
424
Rusija ima s 1.265.267
km² tretjo največjo obdelano površino na svetu. Vendar je zaradi ostrosti okolja le okrog 13,1
% okolja kmetijske površine
238
in okrog 7,4
% vsega ozemlja je plodnega.
425
Kmetijska površina države velja za
žitnico
Evrope.
426
Več kot ena tretjina zasejane površine je namenjena krmnim poljščinam, preostala kmetijska zemljišča pa so namenjena industrijskim poljščinam, zelenjavi in sadju.
424
Glavni produkt ruskega kmetijstva je bilo vedno žito, ki zaseda veliko več kot polovico kmetijskih zemljišč.
424
Rusija je največji izvoznik pšenice na svetu,
427
428
največji proizvajalec ječmena in ajde, med največjimi izvozniki
koruze
in
sončničnega olja
ter vodilni proizvajalec
gnojil
429
Najpomembnejša kmetijska območja v državi so v pasu gozdne stepe in stepe ter v južni Sibiriji.
52
Različni analitiki s področja prilagoditve podnebnim spremembam predvidevajo, da se bodo za rusko kmetijstvo v preostanku 21. stoletja odprle velike priložnosti zaradi povečanja plodne površine v Sibiriji, kar bo vodilo tako v interno, kot tudi eksterno migracijo v to regijo.
430
Zaradi svoje dolge obale med tremi oceani in dvanajstimi robnimi morji ima Rusija šesto največjo ribiško panogo na svetu. Leta 2018 je ujela skoraj 5 mio ton rib.
431
Iz Rusije prihaja najboljši kaviar na svetu,
beluga
kaviar; Rusija tudi proizvede tretjino vseh rib v konzervah in četrtino vseh svežih ter zamrznjenih rib na svetu.
424
Znanost in tehnologija
uredi
uredi kodo
Mihail Lomonosov
(1711–1765),
polihistor
znanstvenik, izumitelj, pesnik in umetnik
Rusija je leta 2019 za raziskave in razvoj porabila okrog 1
% svojega BDP, kar je bil deseti najvišji proračun na svetu.
432
Leta 2020 je zasedla deseto mesto na svetu po številu znanstvenih objav z okrog 1,3 mio člankov.
433
Od leta 1904 je bila Nobelova nagrada za
fiziko
kemijo
medicino
ekonomijo
literaturo
in
mir
podeljena 26 Sovjetom in Rusom.
434
Rusija je leta 2023 zasedala 51. mesto na
Globalnem inovacijskem indeksu
, leta 2021 pa 45.
435
436
Ruski matematiki so med najbolj vplivnimi na svetu. Od časov
Nikolaja Ivanoviča Lobačevskega
, ki je bil pionir
neevklidske geometrije
, do
Pafnutija Lvoviča Čebišova
, uglednega tutorja.
437
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
je izumil
periodni sistem elementov
, glavno orodje sodobne
kemije
438
Devetim sovjetskim in ruskim matematikom je bila podeljena
Fieldsova medalja
Grigorij Jakovljevič Perelman
je prejel Clay
Millenium Prize Problems
nagrado za rešitev
Poincaréjeve domneve
leta 2002 in Fieldsovo medaljo leta 2006.
439
Aleksander Stepanovič Popov
je bil med izumitelji radia,
440
Nikolaj Genadijevič Basov
in
Aleksander Mihajlovič Prohorov
pa sta soizumitelja
laserja
in
maserja
441
Oleg Vladimirovič Losev
je naredil ključne prispevke na področju priključkov polprevodnikov in je odkril
svetleče diode
442
Vladimir Ivanovič Vernadski
velja za enega od utemeljiteljev
geokemije
biogeokemije
in
radiometričnega datiranja
443
Ilja Iljič Mečnikov
je znan po svojih inovativnih raziskavah v
imunologiji
444
Ivan Petrovič Pavlov
je znan po svojem delu v
klasičnem pogojevanju
445
Lev Davidovič Landau
je naredil temeljne prispevke na veliko področjih
teoretične fizike
446
Nikolaj Ivanovič Vavilov
je znan predvsem po odkritju geografskih izvorov kultiviranih rastlin (t. i. Vavilovih centrov).
447
Trofim Denisovič Lisenko
je znan zlasti po
Lysenkoizmu
448
Veliko ruskih znanstvenikov je bilo
emigrantov
Igor Ivanovič Sikorski
je bil pionir letalstva.
449
Vladimir Kozmič Zvorikin
je bil izumitelj
ikonoskopskih
in
kineskopskih
televizijskih sistemov.
450
Feodosij Grigorjevič Dobržanskij
je bil osrednja oseba na področju
evolucijske biologije
zaradi svojega dela v oblikovanju
sodobne sinteze
451
Georgij Antonovič Gamov
je bil eden najpomemnejših zagovornikov teorije
velikega poka
452
Raziskovanje vesolja
uredi
uredi kodo
Mir
, ruska
vesoljska postaja
, ki je delovala v
nizkozemeljski orbiti
Roskosmos
je ruska nacionalna vesoljska agencija. Dosežki države na področju vesoljske tehnologije in raziskovanja vesolja segajo v čas
Konstantina Edvardoviča Ciolkovskega
, očeta teoretične
astronavtike
, čigar dela so navdihovala sovjetske raketne inženirje, kot sta bila
Sergej Pavlovič Koroljov
in
Valentin Petrovič Gluško
in veliko drugih, ki so prispevali k uspehu Sovjetskega vesoljskega programa v zgodnjih stopnjah
vesoljske tekme
in kasneje.
453
:6–7,333
4. oktobra 1957 je bil izstreljen prvi umetni
satelit
v zemeljski orbiti,
Sputnik 1
. 12. aprila 1961 je bil izstreljen v vesolje prvi človek,
Jurij Gagarin
. Sledilo je veliko sovjetskih in ruskih rekordov pri raziskovanju vesolja. Leta 1963 je
Valentina Vladimirovna Tereškova
postala prva in najmlajša ženska v vesolju, leteč sama na odpravi
Vostok 6
454
Leta 1965 je
Aleksej Arhipovič Leonov
postal prvi človek, ki je izvedel
vesoljski sprehod
, ko je zapustil kapsulo med odpravo
Voshod 2
455
Leta 1957 je
Lajka
, sovjetski vesoljski pes, na
Sputniku 2
postala prva žival v orbiti Zemlje.
456
Leta 1966 je
Luna 9
postala prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo mehak pristanek na vesoljskem telesu,
Luni
457
Leta 1968 je
Zond 5
pripeljal prva Zemeljska živa bitja (dve želvi in druga živa bitja]] v Lunino orbito.
458
Leta 1970 je
Venera 7
postala prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na drugem planetu,
Veneri
459
Leta 1971 je
Mars 3
postal prvo vesoljsko plovilo, ki je pristalo na
Marsu
460
:34–60
V istem obdobju je
Lunohod 1
postal prvi vesoljski raziskovalni rover,
461
Saljut 1
pa je postal prva
vesoljska postaja
na svetu.
462
Aprila 2022 je imela Rusija v vesolju 172 aktivnih satelitov, kar je bilo tretje največ na svetu.
463
Med zadnjim poletom programa
Space Shuttle
leta 2011 in človeško odpravo podjetja
SpaceX
leta 2020, so bile
rakete Sojuz
edina vozila za transportiranje astronavtov na
Mednarodno vesoljsko postajo
464
Luna 25
, izstreljena avgusta 2023, je prva od lunarnega raziskovalnega programa
Luna-Glob
465
Turizem
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Turizem v Rusiji
Palača Petergof
v Sankt Peterburgu, mesto
Unescove svetovne dediščine
Po podatkih
Svetovne turistične organizacije
je Rusija 16. najbolj obiskana država na svetu in 10. v Evropi. Leta 2018 je imela več kot 24,6 mio obiskov.
466
Po podatkih Federalne agencije za Turizem je število potovanj v Rusijo tujih državljanov leta 2019 znašalo 24,4 mio.
467
Ruski izkupiček mednarodnega turizma je leta 2018 znašal 11,6 mrd USD.
466
Leta 2019 so potovanja in turizem znašali 4,8
% državnea BDP.
468
Glavne turistične poti v Rusiji vključujejo potovanja po
Zlatem obroču Rusije
tematska pot
po starodavnih ruskih mestih, križarjenje na velikih rekah, kot je Volga, vzpone na gorske verige, kot je
Kavkaz
469
in potovanja po slavni
Transsibirski železnici
470
Najbolj priljubljene in obiskane točke v Rusiji so
Rdeči trg
palača Petergof
Kazanski kremelj
Trojiški samostan sv. Sergija
in jezero Bajkal.
471
Moskva, kozmopolitansko glavno mesto države in zgodovinsko jedro, je živahno
megamesto
. Ohranja svoje klasične in sovjetske arhitekture ter se ponaša z visoko umetnostjo, baletom svetovnega razreda in
sodobnimi stolpnicami
472
Sankt Peterburg
, imperialna prestolnica je znana po klasični arhitekturi, katedralah, muzejih in gledališčih,
belih lučeh
, prečkanju rek in številnih kanalov.
473
Rusija je svetovno znano po svojih bogatih muzejih, kot so
Državni ruski muzej
Ermitaž
in
Tretjakovska galerija
ter po gledališčih, kot sta
Bolšoj teater
in
Mariinsko gledališče
Moskovski kremelj
in
Cerkev Vasilija blaženega
sta med najpomembnejšimi kulturnimi točkami v Rusiji.
474
Demografija
uredi
uredi kodo
Glavna članka
Rusi
in
Seznam mest v Rusiji
Etnične skupine v Rusiji
Etnične skupine v Rusiji s prebivalstvom nad milijon po popisu 2010
Delež etničnih Rusov po federalnih subjektih po popisu 2021
Rusija je ena od najredkeje poseljenih in urbaniziranih držav,
238
velika večina prebivalstva pa je zgoščena v svojem
zahodnem delu
475
Na popisu prebivalstva leta 2010 je imela 142,8 mio prebivalcev,
476
na popisu leta 2021 pa 144,7 mio prebivalcev (brez okupiranega Krima in Sevastopola).
Ocenjeno število prebivalstva je do leta 2025 padlo na 143,6 mio.
Rusija je najbolj naseljena država v Evropi in
deveta najbolj naseljena država na svetu
gostoto poselitve
8/km².
477
Od 1990. let je ruska
umrljivost
večja od
rodnosti
, kar so nekateri analitiki poimenovali demografska kriza.
478
Leta 2022 je bila skupna plodnost v Rusiji ocenjena na 1,42 otroka na žensko,
479
kar je pod stopnjo obnovljivosti 2,1 in je ena najnižjih stopenj rodnosti na svetu.
480
Narod ima posledično enega najstarejših prebivalstev na svetu s mediano starosti 40,3 leta.
238
Leta 2009 je zabeležila letno rast prebivalstva prvič v petnajstih letih in od takrat rusko prebivalstvo raste zaradi upadajoče smrtnosti in rastoče rodnosti ter povečanega priseljevanja.
481
Od leta 2020 se je ruski prirast prebivalstva obrnil, saj je presežna smrtnost zaradi
pandemije covida-19
vodila v največji mirodobni upad v zgodovini.
482
Po
ruski invaziji na Ukrajino
se je demografska kriza v državi poglobila,
483
saj je država utrpela velike žrtve, zahodne sankcije in bojkoti pa so vodili v
beg možganov
484
Rusija je večnacionalna država z veliko federalnimi subjekti, povezanimi z različnimi manjšinami.
485
V državi je več kot 193 narodnostnih skupin. Ob popisu prebivalstva leta 2010 je bilo okrog 81
% prebivalstva etničnih
Rusov
, preostalih 19
% pa so bile narodne manjšine;
486
več kot štiri petine ruskega prebivalstva je evropskega izvora, od tega velikanska večina
Slovanov
487
opazni manjšini pa so
ugrofinski
ljudje ter
Germani
488
489
Po podatkih Združenih narodov je ruska imigracija tretja največja na svetu in šteje več kot 11,6 mio ljudi;
490
večina prihaja iz
postsovjetskih držav
, največ iz
Srednje Azije
491
Največja mesta države Rusija
2025
492
Rang
Federalni subjekt
Preb.
Rang
Federalni subjekt
Preb.
Moskva
Sankt Peterburg
Moskva
Moskva
13.274.285
11
Samara
Samarska oblast
1.154.223
Novosibirsk
Jekaterinburg
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg
5.652.922
12
Rostov na Donu
Rostovska oblast
1.143.123
Novosibirsk
Novosibirska oblast
1.637.266
13
Omsk
Omska oblast
1.101.367
Jekaterinburg
Sverdlovska oblast
1.548.187
14
Voronež
Voroneška oblast
1.041.722
Kazan
Tatarstan
1.329.825
15
Perm
Permski okraj
1.027.518
Krasnojarsk
Krasnojarski okraj
1.211.756
16
Volgograd
Volgograjska oblast
1.012.219
Nižni Novgorod
Niženovgorodska oblast
1.198.245
17
Saratov
Saratovska oblast
886.165
Čeljabinsk
Čeljabinska oblast
1.176.770
18
Tjumen
Tjumenska oblast
872.077
Ufa
Baškortostan
1.166.098
19
Toljatti
Samarska oblast
662.683
10
Krasnodar
Krasnodarski okraj
1.154.885
20
Mahačkala
Dagestan
625.322
Kultura
uredi
uredi kodo
Bolšoj teater
v Moskvi ponoči
Ruski
pisatelji
in filozofi so imeli pomembno vlogo v razvoju evropske literature in misli.
493
494
Rusi so tudi močno vplivali na klasično glasbo,
495
balet,
496
šport,
497
slikarstvo
498
in film.
499
Narod je tudi močno prispeval k znanosti in tehnologiji ter raziskovanju vesolja.
500
501
V Rusiji je 30 mest UNESCO svetovne dediščine, od katerih je 19 kulturnih; 27 mest je na poskusnem seznamu.
502
Velika globalna ruska diaspora je prav tako imela veliko vlogo pri širjenju ruske kulture po svetu. Ruski nacionalni simbol,
dvoglavi orel
, izvira iz carskega obdobja in je v njenem
grbu
ter ruski heraldiki.
62
Ruski medved in Mati Rusija sta pogosto uporabljena v personifikacijah države.
503
504
Matrjoške
pogosto veljajo za kulturno ikono Rusije.
505
Slovensko-ruska kulturna izmenjava je bogata in vključuje npr. skrb za
Rusko kapelico
na Vršiču, ki so jo med 1. svetovno vojno zgradili vojni ujetniki iz Ruskega cesarstva. Kulturne prireditve organizirata društvo Slovenija – Rusija in Ruska dača.
506
507
V času Kraljevine SHS je prišlo v državo veliko ruskih profesorjev.
508
Umetnost in arhitektura
uredi
uredi kodo
Glavna članka
Seznam ruskih slikarjev
in
Seznam ruskih arhitektov
Karl Brjullov
Zadnji dan Pompejev
(1833)
Zimski dvorec
je služil kot
uradna rezidenca
ruskih carjev
Zgodnje rusko slikarstvo predstavljajo ikone in vibrantne
freske
pod bizantinskim vplivom.
52
Na začetku 15. stoletja je mojster ikon
Andrej Rubljov
narisal eno od najbolj cenjenih religioznih umetnosti.
509
Ruska akademija umetnosti
, ki je bila ustanovljena leta 1757 za učenje ruskih umetnikov, je pripeljala v Rusijo zahodne tehnike posvetnega slikanja.
77
V 18. stoletju so postali vplivni akademiki
Ivan Argunov
Dmitrij Levicki
in
Vladimir Borovikovski
510
Na začetku 19. stoletja sta
Karl Brjullov
in
Aleksander Andrejevič Ivanov
ustvarila veliko pomembnih slik in sta znana po svojih
romantičnih
zgodovinskih oljnih slikah.
511
512
Še en romantični slikar je bil
Ivan Konstantinovič Ajvazovski
, ki velja za enega največjih mojstrov
pomorske umetnosti
513
V 1860. letih je skupina kritičnih realistov (
Peredvižniki
) pod vodstvom
Ivana Kramskega
Ilje Repina
in
Vasilija Perova
prekinila z akademijo in je v slikah portretirala večstranske vidike družabnega življenja.
514
Prelom z 20. stoletjem je pomenil dvig
simbolizma
; predstavljata ga
Mihail Vrubel
in
Nikolaj Rerih
515
516
Ruska avantgarda je cvetela približno med leti 1890 in 1930; globalno vplivni umetniki iz tega obdobja so
El Lisicki
517
Kazimir Severinovič Malevič
Natalja Gončarova
Vasilij Kandinski
in
Marc Chagall
518
Zgodovina ruske arhitekture se začne z zgodnimi lesenimi stavbami starih Slovanov in
cerkveno arhitekturo Kijevske Rusije
519
Po pokristjanjevanju Kijevske Rusije je bila več stoletij predvsem pod vplivom
bizantinske arhitekture
520
Aristotle Fioravanti
in drugi italijanski arhitekti so v Rusijo prineslie
renesačne
trende.
521
V 16. stoletju je prišlo do razvoja šotorskih cerkev in čebulastih kupol, ki so značilna lastnost ruske arhitekture.
522
V 17. stoletju je v Moskvi in
Jaroslavlju
cvetel vilasti način okrasitve in je počasi utiral pot
Nariškinemu baroku
iz 1680. let.
523
Po reformah Petra Velikega je ruska arhitektura postala pod večjim vplivom Zahodnoevropskih slogov. Okus za
rokoko
arhitekturo je vodil v
odlična dela
Francesca Bartolomea Rastrellija
in njegovih sledilcev. Najvplivnejši ruski arhitekti 18. stoletja so
Vasilij Baženov
Matvej Kazakov
in
Ivan Starov
, ki so ustvarili trajne spomenike v Moskvi in Sankt Peterburgu in vzpostavili osnovo za bolj ruske oblike, ki so sledile.
509
Med vladavino Katarine Velike je Sankt Peterburg postal muzej
neoklasične arhitekture
na prostem.
524
Pod Aleksandrom I. je
Empir
postal
de facto
arhitekturni slog.
525
V drugi polovici 19. stoletja sta prevladovala neobizantinski slog in slog ponovne obuditve.
526
Na začetku 20. stoletja je postal trend ruska neoklasična ponovna obuditev.
527
Prevladujoči slogi poznega 20. stoletja so
Art Nouveau
528
konstruktivizem
529
in
socialistični klasicizem
530
Glasba
uredi
uredi kodo
Peter Iljič Čajkovski
(1840–1893), slika iz leta 1893,
Nikolaj Dmitrijevič Kuznecov
Od 10. stoletja naprej so bili prisotni potujoči ljudski pevci, skomorohi.
52
Glasba v Kijevski Rusiji je bila pod bizantinskim vplivom (a capella).
52
Od 13. stoletja so bile značilne biline, junaške epske pesmi v ruski folklori. Glasbeno središče države je bil od 13. stoletja Novgorod, od 16. stoletja pa Moskva.
52
Pisali so inštrumentalno glasbo za
citre
gusle
in
gudok
52
V sakralni glasbi je prevladovalo večglasje. Leta 1736 je nastala prva operna predstava, leta 1756 pa prvo operno gledališče v Sankt Peterburgu.
52
Do 18. stoletja je bila glasba v Rusiji sestavljena večinoma iz cerkvene glasbe in ljudskih pesmi ter plesov.
531
V 19. stoletju je bila opredeljena z napetostjo med klasičnimi skladatelji (
Mihail Glinka
) skupaj z drugimi člani
mogočne peterke
, ki jih je pozneje nasledil
krog Beljajeva
532
in
Ruskim glasbenim društvom
, ki sta ga vodila skladatelja
Anton
in
Nikolaj Rubinstein
533
Poznejšo tradicijo
Petra Iljiča Čajkovskega
, enega največjih skladateljev Romantičnega obdobja, ki je obe skrajnosti združil,
52
je v 20. stoletju nadaljeval
Sergej Vasiljevič Rahmaninov
. Svetovno znani skladatelji iz 20. stoletja so med drugimi
Aleksander Nikolajevič Skrjabin
Aleksander Glazunov
531
neoklasicista
Igor Stravinski
in
Sergej Prokofjev
ter ekspresionist
Dmitrij Šostakovič
52
in pozneje
Edison Denisov
Sofija Gubajdulina
534
Georgij Sviridov
535
ter
Alfred Garjevič Šnitke
534
V sovjetskem obdobju je delovalo več znanih skladateljev žanra
popularne glasbe
, kot sta pevca balad
Vladimir Semjonovič Visocki
in
Bulat Okudžava
534
in izvajalci, kot je
Ala Pugačova
536
Čeprav so sovjetske oblasti džez sankcionirale, je ta cvetel in se razvil v eno najbolj priljubljenih glasbenih oblik.
534
V 80. letih je postal v Rusiji priljubljen rock in nastale so skupine, kot so
Aria
Akvarium
537
DDT
538
in
Kino
539
pevec slednje je bil sploh velikanska osebnost.
540
Od 60. let cveti v Rusiji pop glasba z globalno znanimi skupinami, kot je
t.A.T.u.
541
Književnost in filozofija
uredi
uredi kodo
Glavni članek
Ruska književnost
Lev Nikolajevič Tolstoj
(1828–1910), velja za enega največjih pisateljev vseh časov, z deli kot je
Vojna in mir
542
Fjodor Dostojevski
(1821–1881), eden največjih romanopiscev vseh časov, katerega mojstrovina je med drugim
Zločin in kazen
543
Ruska književnost
velja za eno najvplivnejših in najbolj razvitih na svetu.
493
Slediti ji je možno od
srednjega veka
, ko so bili napisani epi in kronike v
starovzhodnoslovanščini
544
V obdobju
razsvetljenstva
je književnost z deli
Mihaila Vasiljeviča Lomonosova
Denisa Ivanoviča Fonvizina
Gavrila Deržavina
in
Nikolaja Karamzina
zrasla na pomenu.
545
V zgodnjih 30. letih 19. stoletja, med zlato dobo ruske poezije, je književnost doživela osupljivo zlato dobo v poeziji, prozi in drami.
546
Romantika
je omogočila razcvet pesniškega talenta
Vasilija Žukovskega
, pozneje pa je prišel v ospredje njegov varovanec
Aleksander Sergejevič Puškin
547
Sledeč stopinjam Puškina se je rodila nova generacija pesnikov, vključno z byronistom
Mihailom Jurjevičem Lermontovim
52
Nikolajem Nekrasovim
Aleksejem Konstantinovičom Tolstojem
Fjodorjem Tjutčevim
in
Afanasijem Fetom
545
Prvi ruski veliki romanopisec je bil
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
, ki je razvil naturalno šolo.
52
548
Sledil mu je
Ivan Sergejevič Turgenjev
, ki je bil mojster tako kratkih zgodb kot tudi romanov; njegovo delovanje pomeni vrhunec realizma.
52
549
Realista
Fjodor Dostojevski
in
Lev Nikolajevič Tolstoj
sta hitro mednarodno zaslovela.
Mihail Saltikov Ščedrin
je pisal satiro,
550
Nikolaj Semjonovič Leskov
pa je najbolj uspel s kratkimi leposlovnimi zgodbami.
551
V drugi polovici stoletja je
Anton Pavlovič Čehov
uspel s kratkimi zgodbami in postal vodilni dramaturg.
552
Pod vplivom francoskega razsvetljenstva je v drugi polovici 18. stoletja deloval pravljičar
Ivana Andrejeviča Krilova
52
553
neleposlovni pisatelji, kot je kritik
Visarjon Belinski
554
in dramatike kot sta
Aleksander Gribojedov
in
Aleksander Ostrovski
555
556
Začetek 20. stoletja velja za srebrno dobo ruske poezije. V tem obdobju so delovali pesniki, kot so
Aleksander Blok
Ana Andrejevna Ahmatova
Boris Leonidovič Pasternak
in
Konstantin Balmont
557
Prav tako so delovali prvovrstni romanopisci in pisci kratkih zgodb, kot so
Aleksandr Kuprin
, nobelovec
Ivan Aleksejevič Bunin
Leonid Andrejev
Jevgenij Ivanovič Zamjatin
in simbolisti
Andrej Beli
Dmitrij Sergejevič Merežkovski
Fjodor Sologub
Aleksander Aleksandrovič Blok
in
Valerij Jakovljevič Brjusov
545
V obdobju moderne sta delovala pesnika
Inoketij Fjodorovič Anenski
in
Afanasij Afanasjevič Fet
ter pisatelja
Anton Pavlovič Čehov
in
Vsevolod Mihajlovič Garšin
52
Predstavnika akmeizma in futurizma sta bila
Vladimir Vladimirovič Majakovski
in
Viktor Vladimirovič Hlebnikov
52
Po ruski revoluciji leta 1917 se je ruska književnost razdelila na sovjetsko in belo emigrantsko. V 30. letih 20. stoletja je prevladujoč trend v Rusiji postal
socialistični realizem
. Njegova vodilna osebnost je bil
Maksim Gorki
, ki je postavil temelje za ta slog.
558
Mihail Afanasjevič Bulgakov
je bil eden vodilnih piscev sovjetskega obdobja.
559
Roman
Nikolaja Ostrovskega
Kako je bilo jeklo ojačano
je bil med najboljšimi deli ruske književnosti. Vplivni emigrantski pisci vključujejo
Vladimirja Nabokova
560
in
Isaaca Asimova
, ki velja za enega od Velikih treh znanstvenofantastičnih piscev.
561
Z nastopom destalinizacijske odjuge se dvigne družbenokritična literatura A. P. Platonova, I. G Erenburga in nobelovec
Aleksander Solženicin
, ki je pisal o življenju v gulagih.
52
562
Ruska filozofija je bila zelo vplivna.
Aleksander Ivanovič Gercen
velja za enega od očetov agrarnega
populizma
563
Mihail Bakunin
velja za očeta
anarhizma
564
Peter Kropotkin
je najpomembnejši avtor anarhokomunizma.
565
Pisanje
Mihaila Bahtina
je močno vplivalo na strokovnjake.
566
Helena Blavacki
je dobila mednarodne sledilce kot vodilna teoretičarka
teozofije
in je soustanovila
Teozofično društvo
567
Vladimir Lenin
, pomemben revolucionar, je razvil različico komunizma, ki je znana kot
leninizem
568
Lev Trocki
je po drugi strani ustanovil
trockizem
569
Aleksander Zinovjev
je bil pomemben filozof v drugi polovici 20. stoletja.
570
Aleksander Dugin
velja za »guruja geopolitike«.
571
V politično-filozofskih razprave se na začetku 19. stoletja pojavita dve strani: zahodnjaki (npr. Ivan Turgenjev) in slavofili (npr. Konstantin Aksakov).
252
Kulinarika
uredi
uredi kodo
Kvas
je stara in tradicionalna ruska pijača.
Na rusko kulinariko je vplivalo podnebje, kulturne in verske tradicije ter ogromna geografija naroda; podobnosti deli s kulinariko sosednjih držav. Poljšine
rž
pšenica
ječmen
in
proso
so sestavine različnih kruhov,
palačink
in žit ter različnih pijač.
Kruh
v več različicah
572
je zelo priljubljen širom Rusije.
573
Okusne juhe in obare so med drugim
šči
boršč
uha
soljanka
in
okroška
smetana
in
majoneza
sta pogosto dodani juham in solatam.
574
575
Pirožki
576
blini
577
in
sirniki
so avtohtone oblike palačink.
578
Govedina Stroganov
579
:266
Piščanec po kijevsko
579
:320
pelmeni
580
in
šašlik
so priljubljene mesne jedi.
581
Druga mesna jed so sarme (
golubci
), običajno napolnjene z mesom.
582
Solate so med drugim
ruska solata
583
vinegret
584
in
oblečena sled
585
Ruska nacionalna brezalkoholna pijača je
kvas
586
nacionalna alkoholna pijača pa
vodka
; njena proizvodnja v Rusiji (in drugod) sega v 14. stoletje.
587
Država ima največjo porabo vodke na svetu,
588
pivo pa je najbolj priljubljena alkoholna pijača.
589
Vino je v 21. stoletju vse bolj priljubljeno.
590
Čaj je v Rusiji priljubljen že stoletja.
591
Množični mediji in film
uredi
uredi kodo
Ostankinski stolp
v Moskvi, najvišja prostostoječa struktura v Evropi
592
V Rusiji je več kot 400 tiskovnih agencij, mednarodno največje pa so
TASS
RIA Novosti
Sputnik
in
Interfax
593
Najbolj priljubljen medij v Rusiji je
televizija
594
Med 3000 licenziranimi radijskimi postajami v državi so najbolj znane
Radio Rossiji
Vesti FM
Eho Moskve
Radio Majak
in
Russkoje Radio
. Od 16.000 registriranih časopisov so najbolj priljubljeni
Argumenty i Fakty
Komsomolskaya Pravda
Rossijskaja Gazeta
Izvestija
in
Moskovskij Komsomolec
. Državni
Prvi kanal
in
Rusija-1
sta vodilna kanala z novicami,
RT
pa je vodilni v ruskih mednarodnih medijskih operacijah.
594
Rusija ima največje tržišče za videoigre v Evropi z več kot 65 mio igralci v državi.
595
Ruski in pozneje sovjetski film je bil leglo inovacij, kar je vodilo v svetovno znane filme, kot je
Križarka Potemkin
, ki je bila na bruseljskem svetonem sejmu leat 1958 razglašena za najboljši film vseh časov.
596
597
Sovjetski ustcarjalci filmov, predvsem
Sergei Eisenstein
in
Andrej Tarkovski
, so bili eni najbolj inovativnih in vplivnih režiserjev na svetu.
598
599
Eisenstein je bil učenec
Leva Kuleševa
, ki je razvil inovativno
sovjetsko teorijo montaže
v urejanju filma na prvi filmski šoli na svetu,
Vsesovjetskem inštitutu filma
600
Teorija
Kino-oko
Dzige Vertova
je imela ogromen vpliv na razvoj dokumentarnih filmov in filmski realizem.
601
Veliko sovjetskih realističnih filmov je bilo umetnostno uspešnih, tako
Čapajev
Letijo žerjavi
in
Balada vojaka
499
V 60. in 70. letih 20. stoletja je v sovjetskem filmu bilo več različnih umetnostnih slogov.
499
Komedije
Eldarja Rjazanova
in
Leonida Gajdaja
so bile takrat izjemno priljubljene, veliko fraz pa je še vedno v uporabi.
602
603
Sergej Bondarčuk
je v letih 1961–1968 režiral filmsko serijo
filmske priredbe
epične klasike Leva Tostoja
Vojna in mir
, ki je bila najdražji film, narejen v Sovjetski zvezi in je bil nagrajena z
oskarjem
499
Leta 1969 je bil izdan film
Vladimirja Motila
Belo sonce puščave
, zelo priljubljen film v zvrsti
ostern
; film tradicionalno gledajo kozmonavti pred potovanjem v vesolje.
604
Po razpadu Sovjetske zveze je ruska filmska panoga doživela velike izgube, vendar od poznih 2000. let ponovno doživlja rast in širitve.
605
Šport
uredi
uredi kodo
Maria Šarapova
, bivša najboljša tenisačica na svetu in najboljše plačana športnica na svetu enajst zaporednih let.
606
Od
poletnih olimpijskih iger 1952
do
poletnih olimpijskih iger 2012
niso sovjetski in pozneje ruski atleti nikoli padli pod tretje mesto po skupnem številu medalj. Po številu medalj na vseh olimpijskih igrah so sovjetske/ruske ekipe na drugem mestu za ZDA. Ruski atleti so bili zgodovinsko eni najbolj uspešnih na
olimpijskih igrah
497
Ruska federacija se je udeležila sedmih poletnih in osmih zimskih olimpijskih iger. Še treh poletnih olimpijskih iger se je udeležil Ruski imperij. ZSSR se je udeležila devetih poletnih in devetih zimskih olimpijskih iger. V Moskvi so potekale
Poletne olimpijske igre 1980
607
Zimske olimpijske igre 2014
in
Zimske paraolimpijske igre 2014
pa so potekale v Sočiju.
608
609
Rusija je vodilna država v
ritmični gimnastiki
, rusko
sinhrono plavanje
pa velja za najboljšega na svetu.
610
Umetnostno drsanje
je še en šport, ki je priljubljen v Rusiji.
611
Rusija je imela veliko pomembnih igralcev tenisa.
612
Zelo priljubljen hobi v državi je
šah
in desetletja so bili ruski igralci najboljši na svetu.
613
V Rusiji je zelo priljubljen
hokej na ledu
in
sovjetska hokejska reprezentanca
je šport mednarodno dominirala v celem času svojega obstoja.
497
Ruski nacionalni šport je
bandy
in zgodovinsko je bila Rusija najbolj uspešna država v tem športu.
614
Ruska košarkarska reprezentanca
je zmagala na
Evropskem prvenstvu v košarki 2007
615
ruski košarkarski klub
CSKA Moskva
je med najbolj uspešnimi evropskimi košarkarskimi ekipami.
616
Letna
Formula 1
Velika nagrada Rusije
je potekala na
Avtodromu Soči
v Olimpijskem parku Soči vse do prekinitve po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022.
617
618
V Rusiji ima dolgo tradicijo tudi
nogomet
619
Sovjetska reprezentanca je z zmago na
Evropskem prvenstvu v nogometu 1960
postala prvi evropski prvak,
620
na
Evropskem prvenstvu v nogometu 1988
pa je dosegla finale.
621
Ruska kluba
CSKA Moskva
in
Zenit Sankt Peterburg
sta zmagala
evropsko ligo
v letih 2005 in 2008.
622
623
Ruska nogometna reprezentanca
je na
Evropskem prvenstvu v nogometu 2008
dosegla polfinale.
624
Rusija je bila država gostiteljica za
pokal konfederacij 2017
625
in
Svetovno prvenstvo v nogometu 2018
626
Trenutno so ruske ekipe suspendirane s
FIFA
in
UEFA
tekmovanj.
627
Rusiji je bilo zaradi (tudi državno organiziranega) dopinga odvzetih 43 olimpijskih medalj, kar je največ med vsemi državami in predstavlja skoraj tretjino vseh odvzetih medalj na svetu.
628
Zaradi dopinga in poskusov vmešavanja v preiskave je Rusiji bilo 2019 prepovedano nastopanje na vseh mednarodnih tekmovanjih za 4 leta (kasneje zmanjšano na 2), med drugim tudi na
poletnih olimpijskih igrah 2020
629
630
631
Zaradi invazije in okupacije dela Ukrajine je Rusiji trenutno prepovedano sodelovati v velikem številu različnih mednarodnih tekmovanj, sodelovanje na
Poletnih olimpijskih igrah 2024
bo dovoljeno le pod nevtralno zastavo.
632
633
Leta 2008 je bilo v Rusiji 2687 stadionov z vsaj 1500 sedišči in 3762 bazenov.
634
Opombe
uredi
uredi kodo
Iz 1.
člena Ustave Rusije: »Imeni
Ruska federacija
in
Rusija
sta enakovredni.«
Rusija meji na zahodu na
Norveško
Finsko
Estonijo
Latvijo
Litvo
Poljsko
(zadnji dve prek
eksklave
na obali
Baltskega morja
),
Belorusijo
Ukrajino
, na jugu pa na
Gruzijo
Azerbajdžan
Kazahstan
Mongolijo
Kitajsko
Severno Korejo
. Na jugovzhodu ima morsko mejo z
Japonsko
Predvsem
Kriza s talci v Budjonnovski bolnišnici
Bombardiranje ruskih stanovanj
Teroristični napad v gledališču Dubrovka
in
Obleganje šole v Beslanu
Nadzor nad polotokom so prevzeli ruski vojaki v neoznačenih uniformah, kar je Rusija uporabljala za zanikanje svoje vpletenosti. Ukrajina in del mednarodne skupnosti sta očitala Rusiji, da vojaki v neoznačenih uniformah pripadajo vojaškemu osebju
Črnomorske flote
, ki je bilo stacionarno na Krimu v skladu z Razdelitveno pogodbo o statusu in pogojih Črnomorske flote (1997) in s Sporazumom med Ukrajino in Rusijo o Črnomorski floti (2017). Kasneje so to dejstvo v različnih obsegih priznali tudi Rusi.
Rusija ima tudi dodatnih 850 km obale ob
Kaspijskem morju
, ki je največje celinsko vodno telo na svetu in ga opredeljujejo različno kot jezero ali morje.
234
Rusija je po ozemlju večja od celin
Avstralije
Antarktike
in Evrope; čeprav pokriva velik del slednje. Njena ozemeljska površina je približno primerljiva z Južno Ameriko.
Rusija meji na, v smeri urnega kazalca, na jugozahodu na
Črno morje
in
Azovsko morje
, na zahodu na
Baltsko morje
, na severu na
Barentsovo morje
Belo morje
Pečorsko morje
),
Karsko morje
morje Laptevov
in
Vzhodnosibirsko morje
, na severovzhodu na
Čukotsko morje
in na
Beringovo morje
in na jugovzhodu na
Ohotsko morje
ter
Japonsko morje
Obsodba
Evropskega sodišča za človekove pravice
314
315
Sklici
uredi
uredi kodo
»Передача иконы "Троица" Русской православной церкви«
(v ruščini). Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation). 22. junij 2023.
»Передача иконы "Троица" Русской православной церкви«
(v ruščini). Фонд Общественное Мнение, ФОМ (Public Opinion Foundation). 22. junij 2023.
Shevchenko, Nikolay (21. februar 2018).
»Check out Russia's Kalmykia: The only region in Europe where Buddhism rules the roost«
Russia Beyond
. Pridobljeno 11. februarja 2023
»Russia: Freedom in the World 2023 Country Report«
Freedom House
. 9. marec 2023.
Arhivirano
iz spletišča dne 11. marca 2023
. Pridobljeno 17. aprila 2023
Kuzio, Taras (2016). »Nationalism and authoritarianism in Russia«.
Communist and Post-Communist Studies
University of California Press
49
(1): 1–11.
doi
10.1016/j.postcomstud.2015.12.002
JSTOR
48610429
Krzywdzinski, Martin (2020).
Consent and Control in the Authoritarian Workplace: Russia and China Compared
Oxford University Press
. str.
252.
ISBN
978-0-19-252902-2
officially a democratic state with the rule of law, in practice an authoritarian dictatorship
Fischer, Sabine (2022).
»Russia on the road to dictatorship«
SWP Comment
. Stiftung Wissenschaft und Politik (SWP), German Institute for International and Security Affairs.
doi
10.18449/2022C30
Arhivirano
iz spletišča dne 24. julija 2024
. Pridobljeno 24. julija 2024
Предварительная оценка численности постоянного населения на 1 января 2025 года
Preliminary estimate of the permanent population as of January 1, 2025
(XLSX)
Russian Federal State Statistics Service
(v ruščini)
. Pridobljeno 10. marca 2025
»World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Russia)«
IMF.org
Mednarodni denarni sklad
. 10. oktober 2023
. Pridobljeno 10. oktobra 2023
»GINI index (World Bank estimate) – Russian Federation«
. World Bank
. Pridobljeno 23. junija 2022
»Human Development Report 2021/2022«
(PDF)
(v angleščini).
United Nations Development Programme
. 8. september 2022
. Pridobljeno 8. septembra 2022
»New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption«
Voice of America
(v angleščini). 26. januar 2020
. Pridobljeno 13. januarja 2024
Milner-Gulland, R. R. (1997).
The Russians: The People of Europe
. Blackwell Publishing. str.
–4.
ISBN
978-0-631-21849-4
Obolensky, Dimitri (1994).
Byzantium and the Slavs
. Crestwood, NY: St. Vladimir's Seminary Press. str.
17.
ISBN
9780881410082
Langer, Lawrence N. (2021).
Historical Dictionary of Medieval Russia
(2nd
izd.). Lanham: Rowman & Littlefield. str.
182.
ISBN
978-1538119426
Hellberg-Hirn, Elena (1998).
Soil and Soul: The Symbolic World of Russianness
. Aldershot [Hants, England]: Ashgate. str.
54
ISBN
1855218712
Plokhy, Serhii (2010).
The origins of the Slavic nations: premodern identities in Russia, Ukraine, and Belarus
(1st
izd.). Cambridge: Cambridge Univ. Press. str.
213–14, 285.
ISBN
978-0-521-15511-3
Malmenvall, Simon Malmenvall (2017).
»Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji«
Zgodovinski časopis
. str.
. Pridobljeno 25. januarja 2024
Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus' po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus' je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).
»Rus | Slavs, Vikings & Scandinavia | Britannica«
www.britannica.com
(v angleščini)
. Pridobljeno 25. januarja 2024
Шмидт С. О. Памятники письменности в культуре познания истории России. М., 2007. Т. 1. Стр. 545
Merridale, Catherine (2003).
»Redesigning History in Contemporary Russia«
Journal of Contemporary History
38
(1): 13–28.
doi
10.1177/0022009403038001961
ISSN
0022-0094
JSTOR
3180694
S2CID
143597960
Duczko, Wladyslaw (2004).
Viking Rus
Brill Publishers
. str.
10–11.
ISBN
978-90-04-13874-2
The Origin of Rus'
. Omeljan Pritsak. The Russian Review. Vol. 36, No. 3 (Jul. 1977), pp. 249-273 (25 pages).
»The Swedish Vikings: Who Were the Rus?«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 25. oktobra 2023
. Pridobljeno 18. januarja 2024
Shchelinsky, V.E.; Gurova, M.; Tesakov, A.S.; Titov, V.V.; Frolov, P.D.; Simakova, A.N. (30. januar 2016). »The Early Pleistocene site of Kermek in western Ciscaucasia (southern Russia): Stratigraphy, biotic record and lithic industry (preliminary results)«.
Quaternary International
393
: 51–69.
Bibcode
2016QuInt.393...51S
doi
10.1016/j.quaint.2015.10.032
Chepalyga, A.L.; Amirkhanov, Kh.A.; Trubikhin, V.M.; Sadchikova, T.A.; Pirogov, A.N.; Taimazov, A.I. (2011).
»Geoarchaeology of the earliest paleolithic sites (Oldowan) in the North Caucasus and the East Europe«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 20. maja 2013
. Pridobljeno 18. decembra 2013
Douka, K. (2019).
»Age estimates for hominin fossils and the onset of the Upper Palaeolithic at Denisova Cave«
Nature
565
(7741): 640–644.
Bibcode
2019Natur.565..640D
doi
10.1038/s41586-018-0870-z
PMID
30700871
S2CID
59525455
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 6. maja 2020
. Pridobljeno 19. januarja 2024
Warren, Matthew (22. avgust 2018).
»Mum's a Neanderthal, Dad's a Denisovan: First discovery of an ancient-human hybrid«
Nature
560
(7719): 417–418.
Bibcode
2018Natur.560..417W
doi
10.1038/d41586-018-06004-0
PMID
30135540
Igor V. Ovchinnikov; Anders Götherström; Galina P. Romanova; Vitaliy M. Kharitonov; Kerstin Lidén; William Goodwin (30. marec 2000).
»Molecular analysis of Neanderthal DNA from the northern Caucasus«
Nature
404
(6777): 490–493.
Bibcode
2000Natur.404..490O
doi
10.1038/35006625
PMID
10761915
S2CID
3101375
Fu Q, Li H, Moorjani P, Jay F, Slepchenko SM, Bondarev AA, Johnson PL, Aximu-Petri A, Prüfer K, de Filippo C, Meyer M, Zwyns N, Salazar-García DC, Kuzmin YV, Keates SG, Kosintsev PA, Razhev DI, Richards MP, Peristov NV, Lachmann M, Douka K, Higham TF, Slatkin M, Hublin JJ, Reich D, Kelso J, Viola TB, Pääbo S (23. oktober 2014).
»Genome sequence of a 45,000-year-old modern human from western Siberia«
Nature
514
(7523): 445–449.
Bibcode
2014Natur.514..445F
doi
10.1038/nature13810
hdl
10550/42071
PMC
4753769
PMID
25341783
Dinnis, Rob; Bessudnov, Alexander; Reynolds, Natasha; Devièse, Thibaut; Pate, Abi; Sablin, Mikhail; Sinitsyn, Andrei; Higham, Thomas (2019).
»New data for the Early Upper Paleolithic of Kostenki (Russia)«
(PDF)
Journal of Human Evolution
127
: 21–40.
doi
10.1016/j.jhevol.2018.11.012
PMID
30777356
S2CID
73486830
Sikora, Martin, in
sod. (2017).
»Ancient genomes show social and reproductive behavior of early Upper Paleolithic foragers«
Science
358
(6363): 659–662.
Bibcode
2017Sci...358..659S
doi
10.1126/science.aao1807
PMID
28982795
Pavlov, Pavel; John Inge Svendsen; Svein Indrelid (6. september 2001).
»Human presence in the European Arctic nearly 40,000 years ago«
Nature
413
(6851): 64–67.
Bibcode
2001Natur.413...64P
doi
10.1038/35092552
PMID
11544525
S2CID
1986562
Balter, M. (25. oktober 2013).
»Ancient DNA Links Native Americans With Europe«
Science
342
(6157): 409–410.
Bibcode
2013Sci...342..409B
doi
10.1126/science.342.6157.409
PMID
24159019
Gibbons, Ann (21. februar 2017).
»Thousands of horsemen may have swept into Bronze Age Europe, transforming the local population«
Science
Anthony, David W.; Ringe, Don (1. januar 2015).
»The Indo-European Homeland from Linguistic and Archaeological Perspectives«
Annual Review of Linguistics
(1): 199–219.
doi
10.1146/annurev-linguist-030514-124812
ISSN
2333-9683
Haak, Wolfgang; Lazaridis, Iosif; Patterson, Nick; Rohland, Nadin; Mallick, Swapan; Llamas, Bastien; Brandt, Guido; Nordenfelt, Susanne; Harney, Eadaoin; Stewardson, Kristin; Fu, Qiaomei (11. junij 2015).
»Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe«
Nature
522
(7555): 207–211.
arXiv
1502.02783
Bibcode
2015Natur.522..207H
doi
10.1038/nature14317
ISSN
0028-0836
PMC
5048219
PMID
25731166
Gibbons, Ann (10. junij 2015).
»Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians«
Science
. AAAS.
Belinskij, Andrej; Härke, Heinrich (1999).
»The 'Princess' of Ipatovo«
Archeology
52
(2). Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 10. junija 2008
. Pridobljeno 26. decembra 2007
Drews, Robert (2004).
Early Riders: The beginnings of mounted warfare in Asia and Europe
. New York: Routledge. str.
50.
ISBN
978-0-415-32624-7
Koryakova, L.
»Sintashta-Arkaim Culture«
. The Center for the Study of the Eurasian Nomads (CSEN). Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 28. februarja 2019
. Pridobljeno 13. maja 2021
»1998 NOVA documentary: "Ice Mummies: Siberian Ice Maiden"
Transcript
. Pridobljeno 13. maja 2021
Lamnidis, Thiseas C.; Majander, Kerttu; Jeong, Choongwon; Salmela, Elina; Wessman, Anna; Moiseyev, Vyacheslav; Khartanovich, Valery; Balanovsky, Oleg; Ongyerth, Matthias; Weihmann, Antje; Sajantila, Antti; Kelso, Janet; Pääbo, Svante; Onkamo, Päivi; Haak, Wolfgang (27. november 2018).
»Ancient Fennoscandian genomes reveal origin and spread of Siberian ancestry in Europe«
Nature Communications
(v angleščini).
(1): 5018.
Bibcode
2018NatCo...9.5018L
doi
10.1038/s41467-018-07483-5
ISSN
2041-1723
PMC
6258758
PMID
30479341
S2CID
53792952
Tsetskhladze, G. R. (1998).
The Greek Colonisation of the Black Sea Area: Historical Interpretation of Archaeology
. F. Steiner. str.
48.
ISBN
978-3-515-07302-8
Turchin, P. (2003).
Historical Dynamics: Why States Rise and Fall
. Princeton University Press. str.
185–186.
ISBN
978-0-691-11669-3
Weinryb, Bernard D. (1963). »The Khazars: An Annotated Bibliography«.
Studies in Bibliography and Booklore
Hebrew Union College-Jewish Institute of Religion
(3): 111–129.
JSTOR
27943361
Carter V. Findley,
The Turks in World History
(Oxford University Press, 2004)
ISBN
0-19-517726-6
Zhernakova, Daria V.; in
sod. (2020).
»Genome-wide sequence analyses of ethnic populations across Russia«
Genomics
. Elsevier.
112
(1): 442–458.
doi
10.1016/j.ygeno.2019.03.007
PMID
30902755
Christian, D.
(1998).
A History of Russia, Central Asia and Mongolia
. Blackwell Publishing. str.
6–7.
ISBN
978-0-631-20814-3
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Early History«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 29. junija 2021
Ed.
Timothy Reuter
The New Cambridge Medieval History
, Volume 3, Cambridge University Press, 1995, pp. 494-497.
ISBN
0-521-36447-7
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
Ogrizek, Maja (2006).
Leksikon Sova
. Cankarjeva založba.
ISBN
961-231-522-1
Plokhy, Serhii
(2006).
The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus
Cambridge University Press
. str.
13.
ISBN
978-0-521-86403-9
Obolensky, Dimitri (1971).
Byzantium & the Slavs
. St. Vladimir's Seminary Press. str.
75–108.
ISBN
978-0-88141-008-2
Logan, Donald F.
(1992).
The Vikings in History
(2nd
izd.).
Routledge
. str.
201.
ISBN
978-0-415-08396-6
Channon, John (1995).
The Penguin historical atlas of Russia
. London: Penguin. str.
16
ISBN
0140513264
»Battle of the Neva«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 22. junija 2021
Ostrowski, Donald (2006). »Alexander Nevskii's "Battle on the Ice": The Creation of a Legend«.
Russian History
33
(2/4): 289–312.
doi
10.1163/187633106X00186
JSTOR
24664446
Halperin, Charles J. (1987).
Russia and the Golden Horde: The Mongol Impact on Medieval Russian History
. Indiana University Press. str.
7.
ISBN
978-0-253-20445-5
Glenn E., Curtis (1998). »Muscovy«.
Russia: A Country Study
. Washington DC: Federal Research Division, Library of Congress.
ISBN
0-8444-0866-2
OCLC
36351361
Davies, Brian L. (2014).
Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700
(PDF)
. Routledge. str.
4.
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Muscovy«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the Library of Congress
. Pridobljeno 25. junija 2021
Gleason, Abbott (2009).
A Companion to Russian History
. Chichester: John Wiley & Sons. str.
126.
ISBN
978-1444308426
Halperin, Charles J. (
september 1999
). »Novgorod and the 'Novgorodian Land'
«.
Cahiers du Monde russe
. EHESS.
40
(3): 345–363.
JSTOR
20171136
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Anderson, M.S. (2014).
The Origins of the Modern European State System, 1494–1618
. Routledge.
ISBN
978-1317892755
Perrie, Maureen (
april 1978
). »The Popular Image of Ivan the Terrible«.
The Slavonic and East European Review
. Modern Humanities Research Association.
56
(2): 275–286.
JSTOR
4207642
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Skrynnikov, R. G. (1986). »Ermak's Siberian Expedition«.
Russian History
. Brill Publishers.
13
(1): 1–39.
doi
10.1163/187633186X00016
JSTOR
24655823
Filyushkin, Alexander (2016). »Livonian War in the Context of the European Wars of the 16th Century: Conquest, Borders, Geopolitics«.
Russian History
. Brill.
43
(1): 1–21.
doi
10.1163/18763316-04301004
JSTOR
44647035
Skrynnikov, R. G. (2015).
Reign of Terror: Ivan IV
. Brill. str.
417–421.
ISBN
978-9-004-30401-7
Dunning, Chester (1995). »Crisis, Conjuncture, and the Causes of the Time of Troubles«.
Harvard Ukrainian Studies
. Harvard Ukrainian Research Institute.
19
: 97–119.
JSTOR
41036998
Wójcik, Zbigniew (1982).
»Russian Endeavors for the Polish Crown in the Seventeenth Century«
Slavic Review
. Cambridge University Press.
41
(1): 59–72.
doi
10.2307/2496635
JSTOR
2496635
S2CID
164176163
Bogolitsyna, Anna; Pichler, Bernhard; Vendl, Alfred; Mikhailov, Alexander; Sizov, Boris (2009). »Investigation of the Brass Monument to Minin and Pozharsky, Red Square, Moscow«.
Studies in Conservation
. Taylor & Francis.
54
(1): 12–22.
doi
10.1179/sic.2009.54.1.12
JSTOR
27867061
S2CID
138066784
Orchard, G. Edward (Julij 1989). »The Election of Michael Romanov«.
The Slavonic and East European Review
. Modern Humanities Research Association.
67
(3): 378–402.
JSTOR
4210028
»The Russian Discovery of Siberia«
. Washington, D.C.: Library of Congress. 2000
. Pridobljeno 25. januarja 2022
Frost, Robert I. (2000).
The Northern Wars: War, State and Society in Northeastern Europe, 1558–1721
. Routledge. str.
13.
ISBN
978-0-58206-429-4
Oliver, James A. (2006).
The Bering Strait Crossing: A 21st Century Frontier between East and West
. Information Architects. str.
36–37.
ISBN
978-0-9546995-8-1
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Early Imperial Russia«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the Library of Congress
. Pridobljeno 25. junija 2021
Kohn, Hans (1960). »Germany and Russia«.
Current History
. U of California Press.
38
(221): 1–5.
doi
10.1525/curh.1960.38.221.1
JSTOR
45310370
S2CID
249687838
Raeff, Marc (Junij 1970).
»The Domestic Policies of Peter III and his Overthrow«
The American Historical Review
Oxford University Press
75
(5): 1289–1310.
doi
10.2307/1844479
JSTOR
1844479
Perkins, James Breck (Oktober 1896).
»The Partition of Poland«
The American Historical Review
. Oxford University Press.
(1): 76–92.
doi
10.2307/1833615
JSTOR
1833615
Anderson, M.S. (
december 1958
). »The Great Powers and the Russian Annexation of the Crimea, 1783–1784«.
The Slavonic and East European Review
Modern Humanities Research Association
37
(88): 17–41.
JSTOR
4205010
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Behrooz, Maziar (2013). »Revisiting the Second Russo-Iranian War (1826–1828): Causes and Perceptions«.
Iranian Studies
. Taylor & Francis.
46
(3): 359–381.
doi
10.1080/00210862.2012.758502
JSTOR
24482847
S2CID
143736977
Ragsdale, Hugh (1992). »Russia, Prussia, and Europe in the Policy of Paul I«.
Jahrbücher für Geschichte Osteuropas
Franz Steiner Verlag
31
(1): 81–118.
JSTOR
41046596
»Finland«
The American Political Science Review
American Political Science Association
(3): 350–364. Avgust 1910.
doi
10.2307/1945868
JSTOR
1945868
King, Charles (Julij 1993).
»Moldova and the New Bessarabian Questions«
The World Today
. Royal Institute of International Affairs (
Chatham House
).
49
(7): 135–139.
JSTOR
40396520
»Exploration and Settlement on the Alaskan Coast«
PBS
. Pridobljeno 13. januarja 2022
McCartan, E. F. (1963).
»The Long Voyages-Early Russian Circumnavigation«
The Russian Review
22
(1): 30–37.
doi
10.2307/126593
JSTOR
126593
Blakemore, Erin (27. januar 2020).
»Who really discovered Antarctica? Depends who you ask«
National Geographic
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 5. marca 2021
. Pridobljeno 12. januarja 2022
Kroll, Mark J.; Toombs, Leslie A.; Wright, Peter (Februar 2000). »Napoleon's Tragic March Home from Moscow: Lessons in Hubris«.
The Academy of Management Executive
Academy of Management
14
(1): 117–128.
JSTOR
4165613
Ghervas, Stella (2015). »The Long Shadow of the Congress of Vienna«.
Journal of Modern European History
SAGE Publishers
13
(4): 458–463.
doi
10.17104/1611-8944-2015-4-458
JSTOR
26266203
S2CID
151713355
Grey, Ian (9. september 1973).
»The Decembrists: Russia's First Revolutionaries«
History Today
. Zv.
23, št.
. Pridobljeno 23. novembra 2021
Vincent, J.R. Vincent (1981). »The Parliamentary Dimension of the Crimean War«.
Transactions of the Royal Historical Society
. Cambridge University Press.
31
: 37–49.
doi
10.2307/3679044
JSTOR
3679044
S2CID
153338264
Zenkovsky, Serge A.
(Oktober 1961).
»The Emancipation of the Serfs in Retrospect«
The Russian Review
Wiley
20
(4): 280–293.
doi
10.2307/126692
JSTOR
126692
Gunter, Michael M.
(Marec 2013). »War and Diplomacy: The Russo-Turkish War of 1877–1878 and the Treaty of Berlin«.
Journal of World History
University of Hawaiʻi Press
24
(1): 231–233.
doi
10.1353/jwh.2013.0031
ISSN
1527-8050
S2CID
159687214
Fromkin, David
(1980).
»The Great Game in Asia«
Foreign Affairs
58
(4): 936–951.
doi
10.2307/20040512
JSTOR
20040512
Frank, Goodwin (1995).
»Review:
Untitled
The Slavic and East European Journal
39
(4): 641–43.
doi
10.2307/309128
JSTOR
309128
Taranovski, Theodore (1984). »Alexander III and his Bureaucracy: The Limitations on Autocratic Power«.
Canadian Slavonic Papers
26
(2/3): 207–219.
doi
10.1080/00085006.1984.11091776
JSTOR
40868293
Esthus, Raymond A. (Oktober 1981).
»Nicholas II and the Russo-Japanese War«
The Russian Review
40
(4): 396–411.
doi
10.2307/129919
JSTOR
129919
Doctorow, Gilbert S. (1976).
»The Fundamental State Laws of 1906-04-23«
The Russian Review
35
(1): 33–52.
doi
10.2307/127655
JSTOR
127655
Williamson, Jr., Samuel R.
(1988).
»The Origins of World War I«
The Journal of Interdisciplinary History
. The
MIT Press
18
(4): 795–818.
doi
10.2307/204825
JSTOR
204825
Schmitt, Bernadotte E.
april 1924
).
»Triple Alliance and Triple Entente, 1902–1914«
The American Historical Review
. Oxford University Press.
29
(3): 449–473.
doi
10.2307/1836520
JSTOR
1836520
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Schindler, John (2003). »Steamrollered in Galicia: The Austro-Hungarian Army and the Brusilov Offensive, 1916«.
War in History
10
(1): 27–59.
doi
10.1191/0968344503wh260oa
JSTOR
26061940
S2CID
143618581
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Revolutions and Civil War«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the Library of Congress
. Pridobljeno 25. junija 2021
Walsh, Edmund
(Marec 1928).
»The Last Days of the Romanovs«
The Atlantic
. Pridobljeno 14. januarja 2022
Mosse, W. E. (
april 1964
). »Interlude: The Russian Provisional Government 1917«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
15
(4): 408–419.
JSTOR
149631
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Figes, Orlando
november 1990
). »The Red Army and Mass Mobilization during the Russian Civil War 1918–1920«.
Past & Present
. Oxford University Press.
129
(190): 168–211.
doi
10.1093/past/129.1.168
JSTOR
650938
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Figes, Orlando
(25. oktober 2017).
»From Tsar to U.S.S.R.: Russia's Chaotic Year of Revolution«
National Geographic
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 15. aprila 2021
. Pridobljeno 27. novembra 2021
Carley, Michael Jabara (
november 1989
). »Allied Intervention and the Russian Civil War, 1917–1922«.
The International History Review
11
(4): 689–700.
doi
10.1080/07075332.1989.9640530
JSTOR
40106089
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Blakemore, Erin (2. september 2020).
»How the Red Terror set a macabre course for the Soviet Union«
National Geographic
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 22. februarja 2021
. Pridobljeno 26. junija 2021
»Russian Civil War – Casualties and consequences of the war«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 14. januarja 2022
Schaufuss, Tatiana (Maj 1939). »The White Russian Refugees«.
The Annals of the
American Academy of Political and Social Science
SAGE Publishing
203
: 45–54.
doi
10.1177/000271623920300106
JSTOR
1021884
S2CID
143704019
Haller, Francis (8. december 2003).
»Famine in Russia: the hidden horrors of 1921«
Le Temps
International Committee of the Red Cross
. Pridobljeno 26. julija 2021
Szporluk, Roman (1973).
»Nationalities and the Russian Problem in the U.S.S.R.: an Historical Outline«
Journal of International Affairs
. Journal of International Affairs Editorial Board.
27
(1): 22–40.
JSTOR
24356607
Brzezinski, Zbigniew (1984). »The Soviet Union: World Power of a New Type«.
Proceedings of the Academy of Political Science
. The Academy of Political Science.
35
(3): 147–159.
doi
10.2307/1174124
JSTOR
1174124
Glassman, Leo M. (
april 1931
). »Stalin's Rise to Power«.
Current History
University of California Press
34
(1): 73–77.
doi
10.1525/curh.1931.34.1.73
JSTOR
45336496
S2CID
248843930
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Getty, J Arch. (Januar 1986). »Trotsky in Exile: The Founding of the Fourth International«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
38
(1): 24–35.
JSTOR
151989
Bensley, Michael (2014).
»Socialism in One Country: A Study of Pragmatism and Ideology in the Soviet 1920s«
(PDF)
. University of Kent
. Pridobljeno 26. junija 2021
Kuromiya, Hirosaki (2005). »Accounting for the Great Terror«.
Jahrbücher für Geschichte Osteuropas
. Franz Steiner Verlag.
53
(1): 86–101.
JSTOR
41051345
Rosefielde, Steven (Januar 1981). »An Assessment of the Sources and Uses of Gulag Forced Labour 1929–1956«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
33
(1): 51–87.
JSTOR
151474
Kreindler, Isabelle (Julij 1986). »The Soviet Deported Nationalities: A Summary and an Update«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
38
(3): 387–405.
JSTOR
151700
Zadoks, J.C. (2008).
On the political economy of plant disease epidemics: Capita selecta in historical epidemiology
. Wageningen Academic Publishers. str.
171.
ISBN
978-90-8686-653-3
. Pridobljeno 8. decembra 2022
Wolowyna, Oleh (Oktober 2020). »A Demographic Framework for the 1932–1934 Famine in the Soviet Union«.
Journal of Genocide Research
23
(4): 501–526.
doi
10.1080/14623528.2020.1834741
S2CID
226316468
Rosefielde, Steven (1988).
»Excess Deaths and Industrialization: A Realist Theory of Stalinist Economic Development in the 1930s«
Journal of Contemporary History
. SAGE Publishing.
23
(2): 277–289.
doi
10.1177/002200948802300207
JSTOR
260849
PMID
11617302
S2CID
26592600
Kornat, Marek (
december 2009
). »Choosing Not to Choose in 1939: Poland's Assessment of the Nazi-Soviet Pact«.
The International History Review
. Taylor & Francis.
31
(4): 771–797.
doi
10.1080/07075332.2009.9641172
JSTOR
40647041
S2CID
155068339
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Roberts, Geoffrey (1992). »The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
44
(1): 57–78.
JSTOR
152247
Spring, D. W. (
april 1986
). »The Soviet Decision for War against Finland, 1939-11-30«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
38
(2): 207–226.
JSTOR
152247
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Saburova, Irina (Januar 1955).
»The Soviet Occupation of the Baltic States«
The Russian Review
Wiley
14
(1): 36–49.
doi
10.2307/126075
JSTOR
126075
King, Charles (1999).
The Moldovans: Romania, Russia, and the Politics of Culture
Hoover Institution Press
ISBN
978-0-817-99791-5
Stolfi, Russel H. S. (Marec 1982).
»Barbarossa Revisited: A Critical Reappraisal of the Opening Stages of the Russo-German Campaign (June–December 1941)«
The Journal of Modern History
. The University of Chicago Press.
54
(1): 27–46.
doi
10.1086/244076
JSTOR
1906049
S2CID
143690841
Wilson, David (2018).
The Eastern Front Campaign: An Operational Level Analysis
. Eschenburg Press.
ISBN
978-1-789-12193-3
Chapoutot, Johann (2018).
The Law of Blood: Thinking and Acting as a Nazi
. Harvard University Press.
ISBN
978-0-674-66043-4
D. Snyder, Timothy (2010).
Bloodlands: Europe Between Hitler and Stalin
. New York:
Basic Books
ISBN
978-0-465-00239-9
Assmann, Kurt (Januar 1950).
»The Battle for Moscow, Turning Point of the War«
Foreign Affairs
Council on Foreign Relations
28
(2): 309–326.
doi
10.2307/20030251
JSTOR
20030251
Clairmont, Frederic F. (Julij 2003). »Stalingrad: Hitler's Nemesis«.
Economic and Political Weekly
38
(27): 2819–2823.
JSTOR
4413752
Mulligan, Timothy P. (
april 1987
).
»Spies, Ciphers and 'Zitadelle': Intelligence and the Battle of Kursk, 1943«
Journal of Contemporary History
SAGE Publishing
22
(2): 235–260.
doi
10.1177/002200948702200203
JSTOR
260932
S2CID
162709461
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Krypton, Constantin (Januar 1955). »The Siege of Leningrad«.
The Russian Review
Wiley
13
(4): 255–265.
doi
10.2307/125859
JSTOR
125859
Kagan, Neil; Hyslop, Stephen (7. maj 2020).
»The Soviet victory in the Battle of Berlin finished Nazi Germany«
National Geographic
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 20. marca 2021
. Pridobljeno 29. maja 2021
Morton, Louis (Julij 1962).
»Soviet Intervention in the War with Japan«
Foreign Affairs
Council on Foreign Relations
40
(4): 653–662.
doi
10.2307/20029588
JSTOR
20029588
»Russia's Monumental Tributes To The 'Great Patriotic War'
Radio Free Europe/Radio Liberty
. 8. maj 2020
. Pridobljeno 29. maja 2021
Gaddis, John Lewis
(1972).
The United States and the Origins of the Cold War, 1941–1947
. New York: Columbia University Press.
ISBN
978-0-231-12239-9
Ellman, Michael
; Maksudov, S. (1994).
»Soviet Deaths in the Great Patriotic War: A Note«
Europe-Asia Studies
46
(4): 671–680.
doi
10.1080/09668139408412190
JSTOR
152934
PMID
12288331
Cumins, Keith (2011).
Cataclysm: The War on the Eastern Front 1941–45
. Helion and Company.
ISBN
978-1-907-67723-6
Harrison, Mark (14. april 2010).
»The Soviet Union after 1945: Economic Recovery and Political Repression«
(PDF)
University of Warwick
Reiman, Michael (2016). »The USSR as the New World Superpower«.
About Russia, Its Revolutions, Its Development and Its Present
Peter Lang
. str.
169–176.
ISBN
978-3-631-67136-8
JSTOR
j.ctv2t4dn7.14
Wills, Matthew (6. avgust 2015).
»Potsdam and the Origins of the Cold War«
JSTOR
Daily
. Pridobljeno 28. januarja 2022
Bunce, Valerie (1985).
»The Empire Strikes Back: The Evolution of the Eastern Bloc from a Soviet Asset to a Soviet Liability«
International Organization
. The
MIT Press
39
(1): 1–46.
doi
10.1017/S0020818300004859
JSTOR
2706633
S2CID
154309589
Holloway, David (Maj 1981). »Entering the Nuclear Arms Race: The Soviet Decision to Build the Atomic Bomb, 1939–1945«.
Social Studies of Science
SAGE Publishing
11
(2): 159–197.
doi
10.1177/030631278101100201
S2CID
145715873
Wolfe, Thomas W. (Maj 1966).
»The Warsaw Pact in Evolution«
The World Today
. Royal Institute of International Affairs (
Chatham House
).
22
(5): 191–198.
JSTOR
40393859
Wagg, Stephen; Andrews, David (2007).
East Plays West: Sport and the Cold War
Routledge
. str.
11.
ISBN
978-1-134-24167-5
Jones, Polly (2006).
The Dilemmas of De-Stalinization: Negotiating Cultural and Social Change in the Khrushchev Era
. Routledge. str.
2–4.
ISBN
978-1-134-28347-7
Reid, Susan E. (1997). »Destalinization and Taste, 1953–1963«.
Journal of Design History
. Oxford University Press.
10
(2): 177–201.
doi
10.1093/jdh/10.2.177
JSTOR
1316131
Fuelling, Cody.
»To the Brink: Turkish and Cuban Missiles during the Height of the Cold War«
International Social Science Review
University of North Georgia
93
(1). Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 13. marca 2022
. Pridobljeno 28. maja 2021
»USSR Launches Sputnik«
National Geographic
. 7. julij 2021
. Pridobljeno 15. januarja 2022
Dowling, Stephen (12. april 2021).
»Yuri Gagarin: the spaceman who came in from the cold«
. BBC
. Pridobljeno 15. januarja 2022
Golob, Nataša (1982).
Zgodovina v slikah
. DZS.
Kontorovich, Vladimir (
april 1988
). »Lessons of the 1965 Soviet Economic Reform«.
Soviet Studies (Europe-Asia Studies)
. Taylor & Francis.
40
(2): 308–316.
JSTOR
151112
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Westad, Odd Arne (Februar 1994). »Prelude to Invasion: The Soviet Union and the Afghan Communists, 1978–1979«.
The International History Review
. Taylor & Francis.
16
(1): 49–69.
doi
10.1080/07075332.1994.9640668
JSTOR
40106851
Daley, Tad (Maj 1989).
»Afghanistan and Gorbachev's Global Foreign Policy«
Asian Survey
University of California Press
29
(5): 496–513.
doi
10.2307/2644534
JSTOR
2644534
McForan, D. W. J. (1988). »Glasnost, Democracy, and Perestroika«.
International Social Science Review
Pi Gamma Mu
63
(4): 165–174.
JSTOR
41881835
Beissinger, Mark R. (Avgust 2009).
»Nationalism and the Collapse of Soviet Communism«
(PDF)
Contemporary European History
Princeton University
18
(3): 331–347.
doi
10.1017/S0960777309005074
JSTOR
40542830
S2CID
46642309
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 24. februarja 2022
. Pridobljeno 25. junija 2021
Shleifer, Andrei; Vishny, Robert W. (1991).
»Reversing the Soviet Economic Collapse«
(PDF)
Brookings Papers on Economic Activity
Brookings Institution
1991
(2): 341–360.
doi
10.2307/2534597
JSTOR
2534597
S2CID
153551739
Dahlburg, John-Thor; Marshall, Tyler (7. september 1991).
»Independence for Baltic States: Freedom: Moscow formally recognizes Lithuania, Latvia and Estonia, ending half a century of control. Soviets to begin talks soon on new relationships with the three nations«
Los Angeles Times
Arhivirano
iz spletišča dne 3. junija 2021
. Pridobljeno 28. septembra 2021
Parks, Michael (19. marec 1991).
»Vote Backs Gorbachev but Not Convincingly: Soviet Union: His plan to preserve federal unity is supported—but so is Yeltsin's for a Russian presidency«
Los Angeles Times
. Pridobljeno 30. maja 2021
Remnick, David (14. junij 1991).
»Yeltsin Elected President of Russia«
The Washington Post
. Pridobljeno 6. junija 2021
Gibson, James L. (
september 1997
). »Mass Opposition to the Soviet Putsch of August 1991: Collective Action, Rational Choice, and Democratic Values in the Former Soviet Union«.
The American Political Science Review
American Political Science Association
97
(3): 671–684.
doi
10.2307/2952082
JSTOR
2952082
S2CID
145141360
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Foltynova, Kristyna (1. oktober 2021).
»The Undoing Of The U.S.S.R.: How It Happened«
. Radio Free Europe/Radio Liberty
. Pridobljeno 15. januarja 2022
»1988—1991. Распад СССР и путь к СНГ«
. Arhivirano iz prvotnega dne 10. decembra 2013
. Pridobljeno 4. februarja 2024
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (
povezava
Прибыловский В., Точкин Гр.
Кто и как упразднил СССР«
Arhivirano
iz spletišča dne 26. januarja 2021
. Pridobljeno 24. aprila 2014
»Стенограмма 21 заседания 4 сессии Верховного Совета РСФСР 12 декабря 1991«
(PDF)
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 6. maja 2021
. Pridobljeno 24. aprila 2014
Правда, 1991, 13 декабря
»Открытое письмо Президенту СССР, в кн.:Ф. Харрисон, Г. Титова, Т. Роскошная. «Мёртвый» груз экономики. — СПб, 1999 — с. 62«
Arhivirano
iz spletišča dne 8. februarja 2022
. Pridobljeno 24. aprila 2022
{{
navedi splet
}}
no-break space character v
title=
na mestu 103 (
pomoč
Горшков А. Российские реформы и западные экономисты, Челябинск, 2001, с. 4.
Заявление о намерениях группы экономических преобразований, Проблемы прогнозирования, 1994, № 4.
»Якунин В., Сулакшин С., Макаров В., Симонов В., Государственная экономическая политика и Экономическая доктрина России: К умной и нравственной экономике, в 5 томах., М., 2008, с. 160«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. februarja 2022.
ISBN 978-5-91290-022-8
Авен, Пётр. (2013).
Революция Гайдара: История реформ 90-х из первых рук
(v ruščini). М.:
Альпина Паблишер
. str.
472.
ISBN
978-5-9614-4384-4
Shleifer, Andrei; Treisman, Daniel (2005).
»A Normal Country: Russia After Communism«
(PDF)
Journal of Economic Perspectives
Harvard University
19
(1): 151–174.
doi
10.1257/0895330053147949
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Watson, Joey (2. januar 2019).
»The rise of Russia's oligarchs – and their bid for legitimacy«
ABC News
. Pridobljeno 28. maja 2021
Tikhomirov, Vladimir (Junij 1997).
»Capital Flight from Post-Soviet Russia«
Europe-Asia Studies
. Taylor & Francis.
49
(4): 591–615.
doi
10.1080/09668139708412462
JSTOR
153715
Hollander, D. (1997). »In Post-Soviet Russia, Fertility Is on the Decline; Marriage and Childbearing are Occurring Earlier«.
Family Planning Perspectives
Guttmacher Institute
29
(2): 92–94.
doi
10.2307/2953371
JSTOR
2953371
Chen, Lincoln C.; Wittgenstein, Friederike; McKeon, Elizabeth (
september 1996
).
»The Upsurge of Mortality in Russia: Causes and Policy Implications«
Population and Development Review
Population Council
22
(3): 517–530.
doi
10.2307/2137719
JSTOR
2137719
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Klugman, Jeni; Braithwaite, Jeanine (Februar 1998).
»Poverty in Russia during the Transition: An Overview«
The World Bank Research Observer
. Oxford University Press.
13
(1): 37–58.
doi
10.1093/wbro/13.1.37
JSTOR
3986388
Shlapentokh, Vladimir (Marec 2013). »Corruption, the power of state and big business in Soviet and post-Soviet regimes«.
Communist and Post-Communist Studies
University of California Press
46
(1): 147–158.
doi
10.1016/j.postcomstud.2012.12.010
JSTOR
48610380
Frisby, Tanya (Januar 1998).
»The Rise of Organised Crime in Russia: Its Roots and Social Significance«
Europe-Asia Studies
. Taylor & Francis.
50
(1): 27–49.
doi
10.1080/09668139808412522
JSTOR
153404
Goncharenko, Roman (3. oktober 2018).
»Russia's 1993 crisis still shaping Kremlin politics, 25 years on«
DW News
Deutsche Welle
. Pridobljeno 2. februarja 2022
Ogrizek, Maja (2006).
Leksikon Sova
. Cankarjeva založba.
ISBN
961-231-522-1
»Who Was Who? The Key Players In Russia's Dramatic October 1993 Showdown«
. Radio Free Europe/Radio Liberty. 2. oktober 2018
. Pridobljeno 28. maja 2021
Wilhelmsen, Julie (2005).
»Between a Rock and a Hard Place: The Islamisation of the Chechen Separatist Movement«
Europe-Asia Studies
57
(1): 35–37.
doi
10.1080/0966813052000314101
ISSN
0966-8136
JSTOR
30043851
S2CID
153594637
Hockstader, Lee (12. december 1995).
»Chechen War Reveals Weakness in Yektsubm Russia's New Democracy«
The Washington Post
. Pridobljeno 6. junija 2021
Sinai, Joshua (2015).
»The Terrorist Threats Against Russia and its Counterterrorism Response Measures«
Connections
Partnership for Peace Consortium of Defense Academies and Security Studies Institutes
14
(4): 95–102.
doi
10.11610/Connections.14.4.08
JSTOR
26326421
»26 years on, Russia set to repay all Soviet Union's foreign debt«
The Straits Times
. 26. marec 2017
. Pridobljeno 11. decembra 2021
Lipton, David; Sachs, Jeffrey D.; Mau, Vladimir; Phelps, Edmund S. (1992).
»Prospects for Russia's Economic Reforms«
(PDF)
Brookings Papers on Economic Activity
1992
(2): 213.
doi
10.2307/2534584
ISSN
0007-2303
JSTOR
2534584
См: «Гражданское право». В 4 т. Т.1: Общая часть. Москва, 2008, стр. 13, серия «Классический университетский учебник», ответственный редактор учебника — доктор юридических наук, профессор, заведующий кафедрой гражданского права юридического факультета
МГУ им. М. В. Ломоносова
Суханов Е. А.
«Вместо охраны этой сферы от злоупотреблений и недобросовестных действий разного рода мошенников, неизбежно появляющихся в период „первоначального накопления капитала“, государство само выстроило крупнейшую финансовую „пирамиду“ государственных краткосрочных обязательств (ГКО), падение которой стало главной причиной известного кризиса („дефолта“) 1998 г.»
Chiodo, Abbigail J.; Owyang, Michael T. (2002).
»A Case Study of a Currency Crisis: The Russian Default of 1998«
(PDF)
Canadian Parliamentary Review
Federal Reserve Bank of St. Louis
86
(6): 7–18.
»Yeltsin resigns«
The Guardian
. 31. december 1999.
Bohlen, Celestine (1. januar 2000).
»Yeltsin Resigns: The Overview; Yeltsin Resigns, Naming Putin as Acting President To Run in March Election«
The New York Times
. Pridobljeno 30. maja 2021
Galeotti, Mark (12. maj 2022).
A Short History of Russia
. Ebury Publishing. str.
224.
ISBN
978-1-5291-9928-4
Plohij, Sergij (16. maj 2023).
The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl
. Penguin Books Limited. str.
269.
ISBN
978-1-80206-179-6
Ostrow, Joel (30. oktober 2007).
The Consolidation of Dictatorship in Russia: An Inside View of the Demise of Democracy
. Bloomsbury Academic. str.
77–99, 168.
ISBN
978-0-313-34594-4
Kelley, Donald (5. oktober 2016).
Russian Politics and Presidential Power: Transformational Leadership from Gorbachev to Putin
. CQ Press. str.
108, 304.
ISBN
978-1-4833-2089-2
Snyder, Timothy (5. april 2018).
The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America
. Random House. str.
261.
ISBN
978-1-4735-5620-1
»The Road to Unfreedom«
(v angleščini). Wikipedia. 29. november 2023.
Wines, Mark (27. marec 2000).
»Election in Russia: The Overview; Putin Wins Russia Vote in First Round, But His Majority Is Less Than Expected«
The New York Times
. Pridobljeno 30. maja 2021
O'Loughlin, John; W. Witmer, Frank D. (Januar 2011). »The Localized Geographies of Violence in the North Caucasus of Russia, 1999–2007«.
Annals of the Association of American Geographers
. Taylor & Francis.
101
(1): 178–201.
doi
10.1080/00045608.2010.534713
JSTOR
27980166
S2CID
52248942
Mydans, Seth (15. marec 2004).
»As Expected, Putin Easily Wins a Second Term in Russia«
The New York Times
. Pridobljeno 30. maja 2021
Ellyatt, Holly (11. oktober 2021).
»5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin«
CNBC
. Pridobljeno 19. januarja 2022
Kotkin, Stephen (2015). »The Resistible Rise of Vladimir Putin: Russia's Nightmare Dressed Like a Daydream«.
Foreign Affairs
Council on Foreign Relations
94
(2): 140–153.
JSTOR
24483492
Harding, Luke (8. maj 2008).
»Putin ever present as Medvedev becomes president«
The Guardian
. Pridobljeno 6. junija 2021
Monaghan, Andrew (Januar 2012).
»The vertikal: power and authority in Russia«
International Affairs
. Oxford University Press.
88
(1): 1–16.
doi
10.1111/j.1468-2346.2012.01053.x
JSTOR
41428537
Harzl, B.C.; Petrov, R. (2021).
Unrecognized Entities: Perspectives in International, European and Constitutional Law
. Law in Eastern Europe. Brill. str.
246.
ISBN
978-90-04-49910-2
. Pridobljeno 18. decembra 2022
Emerson, Michael (Avgust 2008).
»Post-Mortem on Europe's First War of the 21st Century«
(PDF)
CEPS Policy Brief
. Št.
167.
Centre for European Policy Studies
doi
10.2139/ssrn.1333553
S2CID
127834430
SSRN
1333553
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 7. decembra 2014
. Pridobljeno 6. aprila 2022
»Russian arms shipments bolster Syria's embattled Assad«
BBC News
(v britanski angleščini). 30. januar 2012
. Pridobljeno 8. decembra 2024
Yekelchyk, Serhy (2020).
Ukraine: What Everyone Needs to Know
(2nd
izd.). New York: Oxford University Press. str.
117.
ISBN
978-0-19-753213-3
OCLC
1190722543
Fedorov, Yury E. (15. januar 2019). »Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine«.
Routledge Handbook of Russian Security
(v angleščini). Routledge.
ISBN
978-1-351-18122-8
Mitrokhin, Nikolay (2021). »Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas«. V Hauter, Jakob; Wilson, Andrew (ur.).
Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020
. Soviet and post-Soviet politics and society. Stuttgart: ibidem Verlag. str.
115.
ISBN
978-3-8382-7383-9
»Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine«
. Al Jazeera. 24. februar 2022
. Pridobljeno 5. aprila 2022
Herb, Jeremy;
Starr, Barbara
; Kaufman, Ellie (24. februar 2022).
»US orders 7,000 more troops to Europe following Russia's invasion of Ukraine«
CNN
. Pridobljeno 27. februarja 2022
»Putin announces partial mobilisation and threatens nuclear retaliation in escalation of Ukraine war«
The Guardian
. 21. september 2022.
Landay, Jonathan (30. september 2022).
»Defiant Putin proclaims Ukrainian annexation as military setback looms«
Reuters
. Pridobljeno 6. oktobra 2022
»Generalna skupščina ZN-a zavrnila rusko priključitev ukrajinskih ozemelj«
MMC RTV-SLO
. 12. oktober 2022.
»Border raid exposes Russian defenses and divisions«
NBC News
(v angleščini). 25. maj 2023
. Pridobljeno 22. avgusta 2024
»Ukraine says it has seized 1,000 sq km in Kursk offensive as Putin vows 'worthy response'
The Guardian
(v britanski angleščini). 13. avgust 2024.
ISSN
0261-3077
. Pridobljeno 22. avgusta 2024
»Troop Deaths and Injuries in Ukraine War Near 500,000, U.S. Officials Say«
The New York Times
. 18. avgust 2023.
»Putin's War Escalation Is Hastening Demographic Crash for Russia«
www.bloomberg.com
. 18. oktober 2022
. Pridobljeno 1. julija 2024
Borger, Julian (2. marec 2022).
»UN votes to condemn Russia's invasion of Ukraine and calls for withdrawal«
The Guardian
Washington, D.C.
Pridobljeno 5. aprila 2022
»The Russian Federation is excluded from the Council of Europe«
(tiskovna objava). Council of Europe. 16. marec 2022.
»UN General Assembly votes to suspend Russia from the Human Rights Council«
United Nations
. 7. april 2022
. Pridobljeno 18. junija 2022
Walsh, Ben (9. marec 2022).
»The unprecedented American sanctions on Russia, explained«
Vox
. Pridobljeno 31. marca 2022
»European Parliament declares Russia a state sponsor of terrorism«
reuters.com
. Reuters. 23. november 2022
. Pridobljeno 1. julija 2024
»Estonian parliament declares Russia a terrorist state«
POLITICO
(v britanski angleščini). 18. oktober 2022
. Pridobljeno 1. julija 2024
»Armed rebellion by Wagner chief Prigozhin underscores erosion of Russian legal system«
AP News
(v angleščini). 7. julij 2023
. Pridobljeno 1. julija 2024
»US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin's plane«
AP News
(v angleščini). 24. avgust 2023
. Pridobljeno 1. julija 2024
Pettersson, Eliza Mackintosh,Gianluca Mezzofiore,Benjamin Brown,Katie Polglase,Henrik (25. avgust 2023).
»Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest«
CNN
(v angleščini)
. Pridobljeno 1. julija 2024
»Russia«
National Geographic Kids
. 21. marec 2014
. Pridobljeno 26. maja 2021
»Is the Caspian a sea or a lake?«
The Economist
. 16. avgust 2018
. Pridobljeno 27. junija 2021
»Coastline – The World Factbook«
The World Factbook
. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 12. aprila 2022
. Pridobljeno 27. junija 2021
»Russia – Land«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 14. decembra 2021
Clark, Stuart (28. julij 2015).
»Pluto: ten things we now know about the dwarf planet«
The Guardian
. Pridobljeno 20. junija 2021
»Russia – The World Factbook«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 9. januarja 2021
. Pridobljeno 4. marca 2022
»Klyuchevskoy«
Global Volcanism Program
. Smithsonian Institution
. Pridobljeno 24. julija 2021
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Topography and Drainage«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 8. julija 2021
»The Ural Mountains«
NASA Earth Observatory
. NASA. 13. julij 2011
. Pridobljeno 27. maja 2021
»Europe – Land«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 4. aprila 2022
The lowest terrain in Europe, virtually lacking relief, stands at the head of the Caspian Sea; there the Caspian Depression reaches some 95 čevljev (29 metrov) below sea level.
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Global Position and Boundaries«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the Library of Congress
. Pridobljeno 8. julija 2021
»Russia«
The Arctic Institute – Center for Circumpolar Security Studies
. Pridobljeno 27. junija 2021
Aziz, Ziryan (28. februar 2020).
»Island hopping in Russia: Sakhalin, Kuril Islands and Kamchatka Peninsula«
Euronews
. Pridobljeno 27. junija 2021
»Diomede Islands – Russia«
Atlas Obscura
. Pridobljeno 27. junija 2021
Chapple, Amos (4. januar 2019).
»The Kurile Islands: Why Russia And Japan Never Made Peace After World War II«
. Radio Free Europe/Radio Liberty
. Pridobljeno 26. januarja 2022
»Lake Baikal – A Touchstone for Global Change and Rift Studies«
United States Geological Survey
. Pridobljeno 26. decembra 2007
»Total renewable water resources«
The World Factbook
. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. aprila 2022
. Pridobljeno 9. julija 2021
Hartley, Janet M. (2020).
The Volga: A History
. Yale University Press. str.
5, 316.
ISBN
978-0-300-25604-8
»Russia's Largest Rivers From the Amur to the Volga«
The Moscow Times
. 15. maj 2019
. Pridobljeno 26. maja 2021
Boden, Martina (2004).
Evropa: Naša preteklost in sedanjost
. Mladinska knjiga.
ISBN
86-11-15868-7
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Climate«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the Library of Congress
. Pridobljeno 10. julija 2021
Beck, Hylke E.; Zimmermann, Niklaus E.; McVicar, Tim R.; Vergopolan, Noemi; Berg, Alexis; Wood, Eric F. (30. oktober 2018).
»Present and future Köppen-Geiger climate classification maps at 1-km resolution«
Scientific Data
: 180214.
Bibcode
2018NatSD...580214B
doi
10.1038/sdata.2018.214
ISSN
2052-4463
PMC
6207062
PMID
30375988
Drozdov, V. A.; Glezer, O. B.; Nefedova, T. G.; Shabdurasulov, I. V. (1992).
»Ecological and Geographical Characteristics of the Coastal Zone of the Black Sea«
GeoJournal
27
(2): 169.
doi
10.1007/BF00717701
S2CID
128960702
»Putin urges authorities to take action as wildfires engulf Siberia«
euronews
(v angleščini). 10. maj 2022
. Pridobljeno 24. junija 2022
»Why Russia's thawing permafrost is a global problem«
NPR
. 22. januar 2022
. Pridobljeno 7. julija 2022
»Russian Federation – Main Details«
Convention on Biological Diversity
. Pridobljeno 27. junija 2021
Gardiner, Beth (23. marec 2021).
»Will Russia's Forests Be an Asset or an Obstacle in Climate Fight?«
Yale University
. Pridobljeno 11. decembra 2022
Schepaschenko, Dmitry; Moltchanova, Elena; Fedorov, Stanislav; Karminov, Victor; Ontikov, Petr; Santoro, Maurizio; See, Linda; Kositsyn, Vladimir; Shvidenko, Anatoly; Romanovskaya, Anna; Korotkov, Vladimir; Lesiv, Myroslava; Bartalev, Sergey; Fritz, Steffen; Shchepashchenko, Maria; Kraxner, Florian (17. junij 2021).
»Russian forest sequesters substantially more carbon than previously reported«
Scientific Reports
. Springer Science and Business Media LLC.
11
(1): 12825.
Bibcode
2021NatSR..1112825S
doi
10.1038/s41598-021-92152-9
ISSN
2045-2322
PMC
8211780
PMID
34140583
»Species richness of Russia«
. REC. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 9. maja 2021
. Pridobljeno 27. junija 2021
»Russian Federation«
UNESCO
. Junij 2017
. Pridobljeno 7. junija 2021
»Look Inside Russia's Wildest Nature Reserves – Now Turning 100«
National Geographic
. 11. januar 2017. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 3. marca 2021
. Pridobljeno 28. junija 2021
Danilov-Danil'yan, V.I.; Reyf, I.E. (2018).
The Biosphere and Civilization: In the Throes of a Global Crisis
. Springer International Publishing. str.
234.
ISBN
978-3-319-67193-2
. Pridobljeno 6. decembra 2022
Grantham HS, in
sod. (2020).
»Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity – Supplementary Material«
Nature Communications
11
(1): 5978.
Bibcode
2020NatCo..11.5978G
doi
10.1038/s41467-020-19493-3
ISSN
2041-1723
PMC
7723057
PMID
33293507
»The Constitution of the Russian Federation«
(Article 80, §
1)
. Pridobljeno 27. decembra 2007
DeRouen, Karl R.; Heo, Uk (2005).
Defense and Security: A Compendium of National Armed Forces and Security Policies
. ABC-CLIO. str.
666.
ISBN
978-1-85109-781-4
»Chapter 5. The Federal Assembly | The Constitution of the Russian Federation«
www.constitution.ru
. Pridobljeno 4. februarja 2022
Remington, Thomas F. (2014).
Presidential Decrees in Russia: A Comparative Perspective
. New York: Cambridge University Press. str.
48.
ISBN
978-1-107-04079-3
. Pridobljeno 13. avgusta 2022
»Chapter 7. Judicial Power | The Constitution of the Russian Federation«
www.constitution.ru
. Pridobljeno 4. februarja 2022
Croissant, Aurel; Tomini, Luca (14. maj 2024).
The Routledge Handbook of Autocratization
(v angleščini). Taylor & Francis.
ISBN
978-1-040-04018-8
Arhivirano
iz spletišča dne 6. junija 2025
. Pridobljeno 13. marca 2025
Kjell Engelbrekt; Bertil Nygren, ur. (2014).
Russia and Europe: Building Bridges, Digging Trenches
. Routledge.
ISBN
978-1-136-99200-1
Arhivirano
iz spletišča dne 13. avgusta 2023
. Pridobljeno 24. julija 2023
Kiyan, Olga (9. april 2020).
»Russia & Democratic Backsliding: The Future of Putinism«
Harvard International Review
Harvard International Relations Council
Arhivirano
iz spletišča dne 24. februarja 2022
. Pridobljeno 8. julija 2022
Kallmer, Brent (6. april 2023).
»The Putin Myth«
Journal of Democracy
Johns Hopkins University Press
Arhivirano
iz spletišča dne 21. decembra 2024
. Pridobljeno 4. januarja 2025
Fischer, Sabine (2022).
Russia on the road to dictatorship: Internal political repercussions of the attack on Ukraine
SWP Comment
(poročilo).
doi
10.18449/2022C30
hdl
10419/256753
Arhivirano
iz spletišča dne 11. septembra 2022
. Pridobljeno 11. septembra 2022
Chapman, Hannah S. (29. oktober 2024).
»Shocks to the System: Electoral Manipulation, Protests and the Evolution of Political Trust in Russia«
Government and Opposition
60
(2): 496–516.
doi
10.1017/gov.2024.18
Authoritarian regimes, particularly personalist ones such as Russia, frequently justify their rule based on the views of the leading authority.
Özdamar, Özgür; Yanik, Lerna K (9. september 2024).
»Populist hyperpersonalization and politicization of foreign policy institutions«
International Affairs
100
(5): 1835–1856.
doi
10.1093/ia/iiae181
ISSN
0020-5850
Mamaev, Bogdan (30. junij 2024).
The Evolution of Authoritarianism and Contentious Action in Russia
(v angleščini). Cambridge University Press.
ISBN
978-1-009-56066-5
Arhivirano
iz spletišča dne 6. junija 2025
. Pridobljeno 13. marca 2025
Lindstaedt, Natasha (1. junij 2024). »Russia's Descent into Totalitarianism«.
Political Insight
(v angleščini).
15
(2): 12–15.
doi
10.1177/20419058241260782
ISSN
2041-9058
Karatnycky, Adrian (24. marec 2024).
»Russia Is Back to the Stalinist Future«
Foreign Policy
Arhivirano
iz spletišča dne 30. marca 2025
. Pridobljeno 23. marca 2025
A recent study by exiled Russian journalists from Proekt Media used data to determine that Russia is more politically repressive today than the Soviet Union under all leaders since Joseph Stalin.
Kolesnikov, Andrei.
»Putin's War Has Moved Russia From Authoritarianism to Hybrid Totalitarianism«
Carnegie Endowment for International Peace
(v angleščini).
Arhivirano
iz spletišča dne 7. marca 2025
. Pridobljeno 4. marca 2025
Lindstaedt, Natasha (1. junij 2024).
»Russia's Descent into Totalitarianism«
Political Insight
(v angleščini).
15
(2): 12–15.
doi
10.1177/20419058241260782
ISSN
2041-9058
Brian D. Taylor (2018).
The Code of Putinism
. Oxford University Press. str.
–7.
ISBN
978-0-19-086731-7
OCLC
1022076734
»The Constitution of the Russian Federation: Chapter 3, The Federal Structure«
. Pridobljeno 28. aprila 2013
»Constitution of the Russian Federation«
. Russian Presidential Executive Office
. Pridobljeno 28. aprila 2013
»Chapter 1. The Fundamentals of the Constitutional System – The Constitution of the Russian Federation«
. Pridobljeno 7. maja 2016
Kremlin.ru.
Договор между Российской Федерацией и Республикой Крым о принятии в Российскую Федерацию Республики Крым и образовании в составе Российской Федерации новых субъектов
Treaty Between the Russian Federation and the Republic of Crimea on Ascension to the Russian Federation of the Republic of Crimea and on Establishment of New Subjects Within the Russian Federation
(rusko)
Steve Gutterman and Pavel Polityuk (18. marec 2014).
»Putin signs Crimea treaty as Ukraine serviceman dies in attack«
Reuters
. Pridobljeno 7. maja 2016
Russell, Martin (Oktober 2015).
»Russia's constitutional structure«
(PDF)
European Parliamentary Research Service
. European Parliament.
doi
10.2861/664907
ISBN
978-92-823-8022-2
. Pridobljeno 3. novembra 2021
»The Constitution of the Russian Federation«
www.russianembassy.org
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 10. februarja 2004
. Pridobljeno 24. junija 2019
Article 15. 4. The commonly recognized principles and norms of the international law and the international treaties of the Russian Federation shall be a component part of its legal system. If an international treaty of the Russian Federation stipulates other rules than those stipulated by the law, the rules of the international treaty shall apply.
The Constitution of the Russian Federation
. Washington, D.C.: Embassy of the Russian Federation. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 30. januarja 2004
. Pridobljeno 16. marca 2008
»Russian law on the priority of the RF Constitution over resolutions of intergovernmental human rights bodies«
. 2. februar 2016
. Pridobljeno 13. julija 2018
Shevchenko, Vitaliy (15. marec 2022).
»Ukraine war: Protester exposes cracks in Kremlin's war message«
. BBC
. Pridobljeno 3. aprila 2022
»Russian Federation«
Amnesty International
. Pridobljeno 16. marca 2020
»Russia«
Human Rights Watch
. Pridobljeno 20. novembra 2021
»Russia: Freedom in the World 2021«
Freedom House
. Pridobljeno 20. novembra 2021
»The world's most, and least, democratic countries in 2022«
The Economist
. 1. februar 2023.
ISSN
0013-0613
. Pridobljeno 2. februarja 2023
»Russia«
Reporters Without Borders
. Pridobljeno 8. junija 2022
Simmons, Ann M. (18. september 2021).
»In Russia's Election, Putin's Opponents Are Seeing Double«
The Wall Street Journal
. Pridobljeno 22. decembra 2021
Kramer, Andrew E. (10. junij 2021).
»In Shadow of Navalny Case, What's Left of the Russian Opposition?«
The New York Times
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 28. decembra 2021
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Seddon, Max (13. februar 2021).
»Russian crackdown brings pro-Navalny protests to halt«
Financial Times
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 10. decembra 2022
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Goncharenko, Roman (21. november 2017).
»NGOs in Russia: Battered, but unbowed«
DW News
Deutsche Welle
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Yaffa, Joshua (7. september 2021).
»The Victims of Putin's Crackdown On The Press«
The New Yorker
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Simon, Scott (21. april 2018).
»Why Do Russian Journalists Keep Falling?«
NPR
. Pridobljeno 7. oktobra 2022
»Russia: Growing Internet Isolation, Control, Censorship«
Human Rights Watch
. 18. junij 2020
. Pridobljeno 24. novembra 2021
Herszenhorn, David M. (1. julij 2015).
»Russia Sees a Threat in Its Converts to Islam«
The New York Times
(v ameriški angleščini).
ISSN
0362-4331
Arhivirano
iz spletišča dne 4. julija 2015.
»U.S. Report Says Russia Among 'Worst Violators' Of Religious Freedom«
Radio Free Europe/Radio Liberty
(v angleščini). 21. april 2021.
Clancy Chassay (19. september 2009).
»Russian killings and kidnaps extend dirty war in Ingushetia«
The Guardian
(v angleščini).
Arhivirano
iz spletišča dne 17. novembra 2022.
DENIS SOKOLOV (20. avgust 2016).
»Putin's Savage War Against Russia's 'New Muslims'
Newsweek
(v angleščini)
. Pridobljeno 17. novembra 2022
🇷🇺Ingushetia: A second Chechnya? l People and Power
(v angleščini),
Al Jazeera
, 13. oktober 2010
Russia's Invisible War: Crackdown on Salafi Muslims in Dagestan
(v angleščini),
Human Rights Watch
, 17. junij 2015
, pridobljeno 17. novembra 2022
Associated Press
(25. november 2015).
»Russian Crackdown on Muslims Fuels Exodus to IS«
Voice of America
(v angleščini).
Mairbek Vatchagaev (9. april 2015).
»Abuse of Chechens and Ingush in Russian Prisons Creates Legions of Enemies«
Jamestown Foundation
»Top European court finds Russia guilty of rights violations in Crimea«
Al Jazeera
(v angleščini)
. Pridobljeno 29. junija 2024
»Russia tortured and disappeared Ukrainians in Crimea, says human rights court«
POLITICO
(v britanski angleščini). 25. junij 2024
. Pridobljeno 30. junija 2024
»Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory«
(v britanski angleščini). 27. marec 2022
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»Минобороны отчиталось об эвакуации более 500 тыс. человек в Россию«
РБК
(v ruščini). 2. april 2022
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»Russia, Homophobia and the Battle for 'Traditional Values'
Human Rights Watch
. 17. maj 2023
. Pridobljeno 9. avgusta 2023
Sauer, Pjotr (24. november 2022).
»Russia passes law banning 'LGBT propaganda' among adults«
The Guardian
. Pridobljeno 11. avgusta 2023
Ryan Bauer and Peter A. Wilson (17. avgust 2020).
»Russia's Su-57 Heavy Fighter Bomber: Is It Really a Fifth-Generation Aircraft?«
RAND Corporation
. Pridobljeno 28. junija 2021
International Institute for Strategic Studies
(2021).
The Military Balance
. London:
Routledge
. str.
191.
ISBN
978-1-85743-988-5
Nichol, Jim (24. avgust 2011).
»Russian Military Reform and Defense Policy«
(PDF)
Congressional Research Service
Library of Congress
. Pridobljeno 22. decembra 2021
»Nuclear Weapons: Who Has What at a Glance«
Arms Control Association
. Avgust 2020
. Pridobljeno 7. junija 2021
»Ballistic missile submarines data«
Asia Power Index
Lowy Institute
. 2021
. Pridobljeno 25. januarja 2022
Paul, T. V.; Wirtz, James J.; Fortmann, Michael (2004).
Balance of power: theory and practice in the 21st century
. Stanford University Press. str.
332.
ISBN
978-0-8047-5017-2
»Trends in World Military Expenditure, 2022«
(PDF)
Stockholm International Peace Research Institute
april 2023
. Pridobljeno 29. aprila 2023
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»Putin signs off record Russian defense spending as top EU officials visit Kyiv«
AP News
(v angleščini). 1. december 2024
. Pridobljeno 4. decembra 2024
Bowen, Andrew S. (14. oktober 2021).
»Russian Arms Sales and Defense Industry«
Congressional Research Service
Library of Congress
. Pridobljeno 20. decembra 2021
»European arms imports nearly double, US and French exports rise, and Russian exports fall sharply | SIPRI«
www.sipri.org
(v angleščini). 11. marec 2024
. Pridobljeno 31. marca 2024
Guriev, Sergei; Rachinsky, Andrei (2005).
»The Role of Oligarchs in Russian Capitalism«
The Journal of Economic Perspectives
American Economic Association
19
(1): 131–150.
doi
10.1257/0895330053147994
JSTOR
4134996
S2CID
17653502
Åslund, Anders (2019).
Russia's Crony Capitalism: The Path from Market Economy to Kleptocracy
. Yale University Press. str.
–7.
ISBN
978-0-300-24486-1
Fish, M. Steven
april 2018
). »What Has Russia Become?«.
Comparative Politics
. New York City:
City University of New York
50
(3): 327–346.
doi
10.5129/001041518822704872
JSTOR
26532689
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»Corruption Perceptions Index 2024«
Transparency.org
(v angleščini). 11. februar 2025
. Pridobljeno 6. decembra 2025
»2005 - CPI«
Transparency.org
(v angleščini)
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption«
. Voice of America. 26. januar 2020
. Pridobljeno 16. marca 2020
»Russia Corruption Report«
GAN Integrity
. Junij 2020. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 20. decembra 2019
. Pridobljeno 5. novembra 2020
Alferova, Ekaterina (26. oktober 2020).
В России предложили создать должность омбудсмена по борьбе с коррупцией
Russia proposed to create the post of Ombudsman for the fight against corruption
Izvestia
Известия
(v ruščini)
. Pridobljeno 5. novembra 2020
Gerber, Theodore P.;
Mendelson, Sarah E.
(Marec 2008).
»Public Experiences of Police Violence and Corruption in Contemporary Russia: A Case of Predatory Policing?«
Law & Society Review
Wiley
42
(1): 1–44.
doi
10.1111/j.1540-5893.2008.00333.x
JSTOR
29734103
Cranny-Evans, Sam; Ivshina, Olga (12. maj 2022).
»Corruption in the Russian Armed Forces«
Westminster
Royal United Services Institute
(RUSI)
. Pridobljeno 6. oktobra 2022
Corruption in the Russian armed forces, and society in general, has been a long-acknowledged truism.
»Corruption Pervades Russia's Health System«
CBS News
. 28. junij 2007
. Pridobljeno 20. novembra 2021
Klara Sabirianova Peter; Zelenska, Tetyana (2010).
»Corruption in Russian Health Care: The Determinants and Incidence of Bribery«
(PDF)
Georgia State University
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 8. decembra 2015
. Pridobljeno 4. decembra 2015
Denisova-Schmidt, Elena; Leontyeva, Elvira; Prytula, Yaroslav (2014).
»Corruption at Universities is a Common Disease for Russia and Ukraine«
Harvard University
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. decembra 2015
. Pridobljeno 4. decembra 2015
Suhara, Manabu.
»Corruption in Russia: A Historical Perspective«
(PDF)
Slavic-Eurasian Research Center
. Pridobljeno 4. decembra 2015
»New Reports Highlight Russia's Deep-Seated Culture of Corruption«
Voice of America
(v angleščini). 26. januar 2020
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»Quick Reference Guide 4: Anticorruption Laws of Russia«
(PDF)
squirepattonboggs.com
. Squire Sanders. 1. januar 2012. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 18. maja 2024
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»Russia in the Corruption Perceptions Index 2022: score of 28 and 137th place - Трансперенси Интернешнл-Р«
web.archive.org
. 24. julij 2023. Arhivirano iz prvotnega dne 24. julija 2023
. Pridobljeno 30. januarja 2024
{{
navedi splet
}}
: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (
povezava
»Russia Corruption Index«
tradingeconomics.com
. Pridobljeno 30. januarja 2024
»Russia Corruption Rank«
tradingeconomics.com
. Pridobljeno 30. januarja 2024
Kazyrytski, Leanid (2. julij 2019). »Fighting Corruption in Russia: Its Characteristics and Purpose«.
Social & Legal Studies
29
(3): 421–443.
doi
10.1177/0964663919859052
S2CID
198781248
»The Ministry of Justice recognized the Navalny fund as a foreign agent | Vedomosti«
vedomosti.ru
. 9. oktober 2019
. Pridobljeno 13. maja 2021
»The court restricts the activities of Navalny's funds on the claim of extremism | BBC Russia«
BBC News Русская Служба
. Pridobljeno 13. maja 2021
Yılmaz, Müleyke Nurefşan İkbal (31. avgust 2020).
»With its Light and Dark Sides; The Unique Semi-Presidential System of the Russian Federation«
Küresel Siyaset Merkezi
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 23. maja 2023
. Pridobljeno 23. maja 2023
Partlett, William (7. julij 2010).
»Reclassifying Russian Law: Mechanisms, Outcomes, and Solutions for an Overly Politicized Field«
Search eLibrary
SSRN
1197762
. Pridobljeno 23. maja 2023
Butler, William E. (1999).
Criminal Code of the Russian Federation
. Springer.
»Criminality in Russia«
The Organized Crime Index
. 4. maj 2023
. Pridobljeno 23. maja 2023
»The Organized Crime Index«
The Organized Crime Index
. Pridobljeno 23. maja 2023
»Russia behind bars: the peculiarities of the Russian prison system«
OSW Centre for Eastern Studies
. 7. februar 2019
. Pridobljeno 23. maja 2023
»Prison populations continue to rise in many parts of the world, with 11.5 million held in prisons worldwide«
Institute for Crime & Justice Policy Research
Birkbeck, University of London
. 1. maj 2024.
Arhivirano
iz spletišča dne 9. novembra 2024
. Pridobljeno 7. aprila 2025
»Corruptions Perceptions Index 2024«
. Transparency International. 11. februar 2025
. Pridobljeno 28. februarja 2025
Butler, William E. (1999).
Criminal Code of the Russian Federation
. Springer.
Adami, Marina (8. april 2021).
»Turkey, Russia lead Europe's incarceration rates«
Politico
Arhivirano
iz spletišča dne 6. junija 2025
. Pridobljeno 7. aprila 2025
»Intentional homicides (per 100,000 people)«
World Bank
Arhivirano
iz spletišča dne 16. aprila 2025
. Pridobljeno 7. aprila 2025
»Criminality in Russia«
The Organized Crime Index
. 4. maj 2023.
Arhivirano
iz spletišča dne 24. aprila 2025
. Pridobljeno 16. aprila 2025
Churkina, Natalie; Zaverskiy, Sergey (2017).
»Challenges of strong concentration in urbanization: the case of Moscow in Russia«
Procedia Engineering
Elsevier
198
: 398–410.
doi
10.1016/j.proeng.2017.07.095
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Russia – Natural Resources«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 25. junija 2021
»Russian Federation – Unemployment Rate«
Moody's Analytics
. Pridobljeno 4. aprila 2022
»International Reserves of the Russian Federation (End of period)«
Central Bank of Russia
. Pridobljeno 21. junija 2021
»Labor force, total - Russian Federation«
World Bank
Arhivirano
iz spletišča dne 28. marca 2023
. Pridobljeno 12. marca 2025
»List of importing markets for the product exported by Russian Federation in 2021«
International Trade Centre
. Pridobljeno 27. junija 2022
»List of supplying markets for the product imported by Russian Federation in 2021«
International Trade Centre
. Pridobljeno 27. junija 2022
»Frequently Asked Questions on Energy Security – Analysis«
IEA
(v britanski angleščini)
. Pridobljeno 18. maja 2022
Davydova, Angelina (24. november 2021).
»Will Russia ever leave fossil fuels behind?«
. BBC
. Pridobljeno 3. marca 2022
Overall in Russia, oil and gas provided 39% of the federal budget revenue and made up 60% of Russian exports in 2019.
»Russian finances strong but economic problems persist«
TRT World
. 29. maj 2020. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 12. aprila 2022
. Pridobljeno 12. februarja 2022
Now Russia is one of the least indebted countries in the world – thanks to all the oil revenue.
Russell, Martin (
april 2018
).
»Socioeconomic inequality in Russia«
(PDF)
European Parliamentary Research Service
European Parliament
. Pridobljeno 25. januarja 2022
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Remington, Thomas F. (Marec 2015). »Why is interregional inequality in Russia and China not falling?«.
Communist and Post-Communist Studies
University of California Press
48
(1): 1–13.
doi
10.1016/j.postcomstud.2015.01.005
JSTOR
48610321
Kholodilin, Konstantin A.; Oshchepkov, Aleksey; Siliverstovs, Boriss (2012). »The Russian Regional Convergence Process: Where Is It Leading?«.
Eastern European Economies
. Taylor & Francis.
50
(3): 5–26.
doi
10.2753/EEE0012-8775500301
JSTOR
41719700
S2CID
153168354
Schulze, Günther G.; Sjahrir, Bambang Suharnoko; Zakharov, Nikita (Februar 2016). »Corruption in Russia«.
The Journal of Law and Economics
The University of Chicago Press
59
(1): 135–171.
doi
10.1086/684844
JSTOR
26456942
Seigle, Clayton (26. avgust 2025).
»The Russia Oil Surcharge: Anticipating the Benefits and Challenges«
Center for Strategic and International Studies
. Washington, D.C.
Arhivirano
iz spletišča dne 27. avgusta 2025
. Pridobljeno 4. septembra 2025
Kapeliushnikov, Rostislav I. (3. oktober 2023).
»The Russian labor market: Long-term trends and short-term fluctuations«
(PDF)
Russian Journal of Economics
. Voprosy Ekonomiki.
(3): 245–270.
doi
10.32609/j.ruje.9.113503
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 15. decembra 2024
. Pridobljeno 6. marca 2025
Sor, Jennifer (8. november 2024).
»Why Russia's brain drain is the biggest problem facing its economy«
Business Insider
Arhivirano
iz spletišča dne 25. julija 2025
. Pridobljeno 4. septembra 2025
Mikhailova, Olga; Safarova, Gaiane; Safarova, Anna (2018).
»Population ageing and policy responses in the Russian Federation«
(PDF)
International Journal on Ageing in Developing Countries
. International Institute on Aging.
(1): 6–26.
Arhivirano
(PDF)
iz spletišča dne 19. februarja 2025
. Pridobljeno 6. marca 2025
»A Russia without Russians? Putin's disastrous demographics«
. Washington, D.C.:
Atlantic Council
. 7. avgust 2024.
Arhivirano
iz spletišča dne 8. avgusta 2024
. Pridobljeno 9. avgusta 2024
Ellyatt, Holly (11. oktober 2021).
»5 charts show Russia's economic highs and lows under Putin«
CNBC
. Pridobljeno 19. januarja 2022
Likka, Korhonen (2019).
»Economic Sanctions on Russia and Their Effects«
(PDF)
CESifo Forum
Munich
Ifo Institute for Economic Research
ISSN
2190-717X
. Pridobljeno 2. oktobra 2022
Wadhams, Nick (8. marec 2022).
»Russia Is Now the World's Most-Sanctioned Nation«
Bloomberg L.P.
Pridobljeno 2. oktobra 2022
Russia has vaulted past Iran and North Korea to become the world's most-sanctioned nation in the span of just 10 days following President Vladimir Putin's invasion of Ukraine.
Sonnenfeld, Jeffrey (22. marec 2022).
»Over 300 Companies Have Withdrawn from Russia – But Some Remain«
Yale School of Management
. Pridobljeno 10. marca 2022
Whalen, Jeanne; Dixon, Robyn; Nakashima, Ellen (25. avgust 2022).
»Western sanctions are wounding but not yet crushing Russia's economy«
Washington Post
(v ameriški angleščini).
ISSN
0190-8286
. Pridobljeno 27. januarja 2024
»Steve Rosenberg: Russia's economy is growing, but can it last?«
www.bbc.com
(v britanski angleščini)
. Pridobljeno 19. julija 2024
Martin, Nik (6. september 2022).
»Is Russia's economy really hurting?«
DW News
Deutsche Welle
. Pridobljeno 2. oktobra 2022
Reporter, Brendan Cole Senior News (8. julij 2024).
»Russian economy faces "creeping Crisis", economists warn«
Newsweek
(v angleščini)
. Pridobljeno 19. julija 2024
Rascoe, Ayesha (17. december 2023).
»Russia's economy is going strong despite sanctions from the U.S. and its allies«
NPR
. Pridobljeno 14. septembra 2024
»Poslovno sodelovanje Slovenije z Rusijo«
. Pridobljeno 4. februarja 2024
Warren, Katie (3. januar 2020).
»I rode the legendary Trans-Siberian Railway on a 2,000-mile journey across 4 time zones in Russia. Here's what it was like spending 50 hours on the longest train line in the world«
Business Insider
. Pridobljeno 10. junija 2021
»Railways – The World Factbook«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 24. novembra 2018
. Pridobljeno 15. junija 2021
»О развитии дорожной инфраструктуры«
On the development of road infrastructure
Government of Russia
. 29. april 2016
. Pridobljeno 14. januarja 2021
»Europe continues to report the world's highest Road Network Density, followed by East Asia and Pacific«
International Road Federation
. 16. december 2020
. Pridobljeno 19. maja 2021
»Waterways – The World Factbook«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 12. aprila 2022
. Pridobljeno 15. junija 2021
»Airports – The World Factbook«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 3. aprila 2022
. Pridobljeno 15. junija 2021
Guzeva, Alexandra (20. april 2021).
»10 Biggest port cities in Russia«
Russia Beyond
(v ameriški angleščini)
. Pridobljeno 13. februarja 2022
Elizabeth Buchanan, ur. (2021).
Russian Energy Strategy in the Asia-Pacific: Implications for Australia
. Australian National University. str.
86.
ISBN
978-1-76046-339-7
OCLC
1246214035
»Natural gas – proved reserves«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 8. aprila 2022
. Pridobljeno 15. februarja 2022
»Statistical Review of World Energy 69th edition«
(PDF)
bp.com
BP
. 2020. str.
45
. Pridobljeno 8. novembra 2020
»Crude oil – proved reserves«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 26. marca 2023
. Pridobljeno 2. julija 2021
2010 Survey of Energy Resources
(PDF)
World Energy Council
. 2010. str.
102.
ISBN
978-0-946121-02-01
. Pridobljeno 8. novembra 2020
{{
navedi knjigo
}}
Preveri vrednost
isbn=
: dolžina (
pomoč
»Energy Fact Sheet: Why does Russian oil and gas matter? – Analysis«
International Energy Agency
. 21. marec 2022.
»Natural gas – production«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 26. marca 2023
. Pridobljeno 2. julija 2021
»Crude oil – production«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 26. marca 2023
. Pridobljeno 2. julija 2021
»Crude oil – exports«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 30. marca 2023
. Pridobljeno 2. julija 2021
»Oil Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis«
IEA
(v britanski angleščini)
. Pridobljeno 18. maja 2022
»Gas Market and Russian Supply – Russian supplies to global energy markets – Analysis«
IEA
(v britanski angleščini)
. Pridobljeno 18. maja 2022
»Нефть со всеми вытекающими«
www.kommersant.ru
. 27. oktober 2014.
Movchan, Andrey (14 September 2015).
"Just an Oil Company? The True Extent of Russia's Dependency on Oil and Gas."
Carnegie Endowment for International Peace
(CarnegieMoscow.org). Retrieved 17 July 2023.
»Определение доли нефтегазового сектора в валовом внутреннем продукте Российской Федерации«
(PDF)
rosstat.gov.ru
(v ruščini).
»Росстат впервые рассчитал долю нефти и газа в российском ВВП«
РБК
. 13. julij 2021.
»Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020«
neftegazru.com
. 14. julij 2021. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 9. julija 2023
. Pridobljeno 28. januarja 2024
»Oil & gas share of Russia's GDP dropped to 15% in 2020
NORVANREPORTS.COM
Business News, Insurance, Taxation, Oil & Gas, Maritime News, Ghana, Africa, World«
. 14. julij 2021.
»Oil & Gas Share Of Russia's GDP Dropped To 15% In 2020«
OilPrice.com
Sauer, Natalie (24. september 2019).
»Russia formally joins Paris climate pact«
Euractiv
. Pridobljeno 19. decembra 2021
Hill, Ian (1. november 2021).
»Is Russia finally getting serious on climate change?«
. Lowy Institute
. Pridobljeno 19. decembra 2021
»Electricity – production«
The World Factbook
Central Intelligence Agency
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 31. marca 2022
. Pridobljeno 2. julija 2021
Long, Tony (27. junij 2012).
»1954-06-27: World's First Nuclear Power Plant Opens«
Wired
. Pridobljeno 8. junija 2021
»Nuclear Power Today«
world-nuclear.org
World Nuclear Association
. Oktober 2020
. Pridobljeno 8. novembra 2020
Whiteman, Adrian; Akande, Dennis; Elhassan, Nazik; Escamilla, Gerardo; Lebedys, Arvydas; Arkhipova, Lana (2021).
Renewable Energy Capacity Statistics 2021
(PDF)
Abu Dhabi
International Renewable Energy Agency
ISBN
978-92-9260-342-7
. Pridobljeno 3. januarja 2022
»Russia – Economy«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 1. julija 2021
»Arable land (% of land area) – Russian Federation«
World Bank
. Pridobljeno 15. junija 2021
»System Shock: Russia's War and Global Food, Energy, and Mineral Supply Chains«
Woodrow Wilson International Center for Scholars
. Washington, D.C. 13. april 2022
. Pridobljeno 24. junija 2022
Together, Russia and Ukraine—sometimes referred to as the breadbasket of Europe—account for 29% of global wheat exports, 80% of the world's sunflower oil, and 40% of its barley.
Medetsky, Anatoly; Durisin, Megan (23. september 2020).
»Russia's Dominance of the Wheat World Keeps Growing«
Bloomberg L.P.
Pridobljeno 15. junija 2021
»Wheat in Russia
OEC«
OEC – The Observatory of Economic Complexity
»The importance of Ukraine and the Russian Federation for global agricultural markets and the risks associated with the current conflict«
(PDF)
. Rim:
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
. 25. marec 2022
. Pridobljeno 8. julija 2022
Lustgarten, Abrahm (16. december 2020).
»How Russia Wins the Climate Crisis«
The New York Times
. Pridobljeno 15. junija 2021
Across Eastern Russia, wild forests, swamps and grasslands are slowly being transformed into orderly grids of soybeans, corn and wheat. It's a process that is likely to accelerate: Russia hopes to seize on the warming temperatures and longer growing seasons brought by climate change to refashion itself as one of the planet's largest producers of food
The State of World Fisheries and Aquaculture
(PDF)
. Rim:
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
. 2018.
ISBN
978-92-5-130562-1
. Pridobljeno 4. februarja 2021
»Gross domestic spending on R&D«
OECD
Data
doi
10.1787/d8b068b4-en
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 14. januarja 2017
. Pridobljeno 4. aprila 2022
»SJR – International Science Ranking«
SCImago Journal Rank
. 2020
. Pridobljeno 3. februarja 2022
Кто из российских и советских ученых и литераторов становился лауреатом Нобелевской премии
Which of the Russian and Soviet scientists and writers became the Nobel Prize laureate
Tacc
ТАСС
(v ruščini).
TASS
. 10. december 2019
. Pridobljeno 8. novembra 2020
WIPO.
»Global Innovation Index 2023, 15th Edition«
www.wipo.int
(v angleščini).
doi
10.34667/tind.46596
. Pridobljeno 28. oktobra 2023
»RUSSIAN FEDERATION«
(PDF)
World Intellectual Property Organization
. United Nations
. Pridobljeno 17. novembra 2021
Vucinich, Alexander (1960). »Mathematics in Russian Culture«.
Journal of the History of Ideas
University of Pennsylvania Press
21
(2): 161–179.
doi
10.2307/2708192
JSTOR
2708192
Leicester, Henry M. (1948). »Factors Which Led Mendeleev to the Periodic Law«.
Chymia
University of California Press
: 67–74.
doi
10.2307/27757115
JSTOR
27757115
Morgan, Frank (Februar 2009).
»Manifolds with Density and Perelman's Proof of the Poincaré Conjecture«
The American Mathematical Monthly
. Taylor & Francis.
116
(2): 134–142.
doi
10.1080/00029890.2009.11920920
JSTOR
27642690
S2CID
6068179
Marsh, Allison (30. april 2020).
»Who Invented Radio: Guglielmo Marconi or Aleksandr Popov?«
IEEE Spectrum
Institute of Electrical and Electronics Engineers
. Pridobljeno 12. julija 2021
Shampo, Marc A.; Kyle, Robert A.; Steensma, David P. (Januar 2012).
»Nikolay Basov – Nobel Prize for Lasers and Masers«
Mayo Clinic Proceedings
87
(1): e3.
doi
10.1016/j.mayocp.2011.11.003
PMC
3498096
PMID
22212977
Zheludev, Nikolay (
april 2007
). »The life and times of the LED – a 100-year history«.
Nature Photonics
(4): 189–192.
Bibcode
2007NaPho...1..189Z
doi
10.1038/nphoton.2007.34
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Ghilarov, Alexej M. (Junij 1995).
»Vernadsky's Biosphere Concept: An Historical Perspective«
The Quarterly Review of Biology
. The
University of Chicago Press
70
(2): 193–203.
doi
10.1086/418982
JSTOR
3036242
S2CID
85258634
Gordon, Siamon (3. februar 2016).
»Elie Metchnikoff, the Man and the Myth«
Journal of Innate Immunity
(3): 223–227.
doi
10.1159/000443331
PMC
6738810
PMID
26836137
Anrep, G. V. (
december 1936
). »Ivan Petrovich Pavlov. 1849–1936«.
Obituary Notices of Fellows of the Royal Society
Royal Society
(5): 1–18.
doi
10.1098/rsbm.1936.0001
JSTOR
769124
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Gorelik, Gennady (Avgust 1997). »The Top-Secret Life of Lev Landau«.
Scientific American
. Scientific American, a division of Nature America, Inc.
277
(2): 72–77.
Bibcode
1997SciAm.277b..72G
doi
10.1038/scientificamerican0897-72
JSTOR
24995874
Janick, Jules (1. junij 2015).
»Nikolai Ivanovich Vavilov: Plant Geographer, Geneticist, Martyr of Science«
(PDF)
HortScience
50
(6): 772–776.
doi
10.21273/HORTSCI.50.6.772
Wang, Zhengrong; Liu, Yongsheng (2017).
»Lysenko and Russian genetics: an alternative view«
European Journal of Human Genetics
25
(10): 1097–1098.
doi
10.1038/ejhg.2017.117
ISSN
1476-5438
PMC
5602018
PMID
28905876
Hunsaker, Jerome C. (15. april 1954). »A Half Century of Aeronautical Development«.
Proceedings of the American Philosophical Society
American Philosophical Society
98
(2): 121–130.
JSTOR
3143642
»Vladimir Zworykin«
Lemelson–MIT Prize
. Pridobljeno 12. julija 2021
Ford, Edmund Brisco
november 1977
).
»Theodosius Grigorievich Dobzhansky, 1900-01-25 – 1975-12-18«
Biographical Memoirs of Fellows of the Royal Society
23
: 58–89.
doi
10.1098/rsbm.1977.0004
ISSN
1748-8494
PMID
11615738
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
»The Distinguished Life and Career of George Gamow«
University of Colorado Boulder
. 11. maj 2016
. Pridobljeno 21. januarja 2022
Siddiqi, Asif A. (2000).
Challenge to Apollo: The Soviet Union and the Space Race, 1945–1974
United States Government Publishing Office
ISBN
978-0-160-61305-0
»Vostok 6«
NSSDCA
. NASA. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 29. aprila 2022
. Pridobljeno 26. januarja 2022
Rincon, Paul (13. oktober 2014).
»The First Spacewalk«
. BBC
. Pridobljeno 31. maja 2021
Wellerstein, Alex (3. november 2017).
»Remembering Laika, Space Dog and Soviet Hero«
The New Yorker
. Pridobljeno 18. januarja 2022
»Luna 9«
NASA Space Science Data Coordinated Archive
. NASA. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 17. aprila 2019
. Pridobljeno 1. junija 2021
Betz, Eric (19. september 2018).
»The First Earthlings Around the Moon Were Two Soviet Tortoises«
Discover
. Pridobljeno 18. januarja 2022
Avduevsky, V. S.; Ya Marov, M.; Rozhdestvensky, M. K.; Borodin, N. F.; Kerzhanovich, V. V. (1. marec 1971).
»Soft Landing of Venera 7 on the Venus Surface and Preliminary Results of Investigations of the Venus Atmosphere«
Journal of the Atmospheric Sciences
. Moscow:
Academy of Sciences of the Soviet Union
28
(2): 263–269.
Bibcode
1971JAtS...28..263A
doi
10.1175/1520-0469(1971)028
0263:SLOVOT
2.0.CO
Perminov, V.G. (Julij 1999).
The Difficult Road to Mars – A Brief History of Mars Exploration in the Soviet Union
(PDF)
. NASA History Division.
ISBN
0-16-058859-6
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 14. julija 2019
. Pridobljeno 29. januarja 2024
»Lunokhod 01«
NSSDCA
. NASA. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 31. marca 2022
. Pridobljeno 1. junija 2021
»50 Years Ago: Launch of Salyut, the World's First Space Station«
NASA Space Science Data Coordinated Archive
. NASA. 19. april 2021
. Pridobljeno 1. junija 2021
»Satellite Database«
Union of Concerned Scientists
. Pridobljeno 18. avgusta 2022
»SpaceX successfully launches first crew to orbit, ushering in new era of spaceflight«
The Verge
. 30. maj 2020.
»Russia launches Luna-25 moon lander, its 1st lunar probe in 47 years«
Space.com
(v angleščini). 10. avgust 2023.
»UNWTO World Tourism Barometer«
UNWTO World Tourism Barometer English Version
(v angleščini).
World Tourism Organization
(UNWTO).
18
(6): 18. 2020.
doi
10.18111/wtobarometereng
ISSN
1728-9246
Выборочная статистическая информация, рассчитанная в соответствии с Официальной статистической методологией оценки числа въездных и выездных туристских поездок – Ростуризм
Selected statistical information calculated in accordance with the Official Statistical Methodology for Estimating the Number of Inbound and Outbound Tourist Trips – Rostourism
tourism.gov.ru
(v ruščini).
Federal Agency for Tourism (Russia)
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 22. januarja 2021
. Pridobljeno 11. novembra 2020
»Russian Federation Contribution of travel and tourism to GDP (% of GDP), 1995–2019«
Knoema
Tomb, Howard (27. avgust 1989).
»Getting to the Top In the Caucasus«
The New York Times
. Pridobljeno 4. decembra 2021
»Tourism Highlights 2014«
(PDF)
. UNWTO (World Tourism Organization). 2014. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 12. januarja 2015
. Pridobljeno 20. januarja 2015
Vlasov, Artem (17. december 2018).
Названы самые популярные достопримечательности России
The most popular sights of Russia are named
Izvestia
(v ruščini)
. Pridobljeno 15. decembra 2020
Sullivan, Paul (7. marec 2021).
»48 hours in... Moscow, an insider guide to Russia's mighty metropolis«
The Daily Telegraph
Arhivirano
iz spletišča dne 10. januarja 2022
. Pridobljeno 4. decembra 2021
Hammer, Joshua (3. junij 2011).
»White Nights of St. Petersburg, Russia«
The New York Times
. Pridobljeno 4. decembra 2021
»Kremlin and Red Square, Moscow«
UNESCO World Heritage Centre
. Pridobljeno 20. februarja 2022
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Demographics«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 18. novembra 2021
Ruska zvezna državna statistična služba (2011).
»Всероссийская перепись населения 2010 года. Том
1«
Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol.
Всероссийская перепись населения 2010
года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010]
(v ruščini).
Ruska zvezna državna statistična služba
»Population density (people per sq. km of land area)«
Svetovna banka
. Pridobljeno 16. junija 2021
Koehn, Jodi.
»Russia's Demographic Crisis«
Kennan Institute
Woodrow Wilson International Center for Scholars
. Pridobljeno 18. julija 2021
Суммарный коэффициент рождаемости
Total fertility rate
Russian Federal State Statistics Service
(v ruščini). Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(XLSX)
dne 10. avgusta 2023
. Pridobljeno 10. avgusta 2023
»Russia's Putin seeks to stimulate birth rate«
. BBC. 15. januar 2020
. Pridobljeno 5. januarja 2022
Foltynova, Kristyna (19. junij 2020).
»Migrants Welcome: Is Russia Trying To Solve Its Demographic Crisis By Attracting Foreigners?«
. Radio Free Europe/Radio Liberty
. Pridobljeno 9. julija 2021
Russia has been trying to boost fertility rates and reduce death rates for several years now. Special programs for families have been implemented, anti-tobacco campaigns have been organized, and raising the legal age to buy alcohol was considered. However, perhaps the most successful strategy so far has been attracting migrants, whose arrival helps Russia to compensate population losses.
Saver, Pjotr (13. oktober 2021).
»Russia's population undergoes largest ever peacetime decline, analysis shows«
The Guardian
. Pridobljeno 17. novembra 2021
Russia's natural population has undergone its largest peacetime decline in recorded history over the last 12 months...
Goble, Paul (18. avgust 2022).
»Russia's Demographic Collapse Is Accelerating«
Eurasia Daily Monitor
. Washington, D.C.:
Jamestown Foundation
19
(127)
. Pridobljeno 6. oktobra 2022
Cocco, Federica; Ivanonva, Polina (4. april 2022).
»Ukraine war threatens to deepen Russia's demographic crisis«
Financial Times
. London. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 10. decembra 2022
. Pridobljeno 6. oktobra 2022
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Ethnic Composition«
. Washington, D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 27. januarja 2022
»EAll- Russian population census 2010 – Population by nationality, sex and subjects of the Russian Federation«
Demoscope Weekly
. 2010
. Pridobljeno 7. julija 2021
»Russia – The Indo-European Group«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 18. julija 2021
East Slavs—mainly Russians but including some Ukrainians and Belarusians—constitute more than four-fifths of the total population and are prevalent throughout the country.
Kowalev, Viktor; Neznaika, Pavel (2000).
»Power and Ethnicity in the Finno-Ugric Republics of the Russian Federation: The Examples of Komi, Mordovia, and Udmurtia«
International Journal of Political Economy
. Taylor & Francis.
30
(3): 81–100.
doi
10.1080/08911916.2000.11644017
JSTOR
41103741
S2CID
152467776
Bartlett, Roger (Julij 1995). »The Russian Germans and Their Neighbours«.
The Slavonic and East European Review
Modern Humanities Research Association
73
(3): 499–504.
JSTOR
4211864
Kirk, Ashley (21. januar 2016).
»Mapped: Which country has the most immigrants?«
The Daily Telegraph
Arhivirano
iz spletišča dne 10. januarja 2022
. Pridobljeno 30. junija 2021
Ragozin, Leonid (14. marec 2017).
»Russia Wants Immigrants the World Doesn't«
Bloomberg L.P.
Pridobljeno 5. julija 2023
»Численность постоянного населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2025 года«
rosstat.gov.ru
. Pridobljeno 26. decembra 2025
McLean, Hugh (
september 1962
). »The Development of Modern Russian Literature«.
Slavic Review
. Cambridge University Press.
21
(3): 389–410.
doi
10.2307/3000442
JSTOR
3000442
S2CID
163341589
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Frank, S. (Januar 1927).
»Contemporary Russian Philosophy«
The Monist
. Oxford University Press.
37
(1): 1–23.
doi
10.5840/monist192737121
JSTOR
27901095
S2CID
146985312
Swan, Alfred J. (Januar 1927).
»The Present State of Russian Music«
The Musical Quarterly
. Oxford University Press.
13
(1): 29–38.
doi
10.1093/mq/XIII.1.29
JSTOR
738554
Lifar, Sergei (Oktober 1969).
»The Russian Ballet in Russia and in the West«
The Russian Review
28
(4): 396–402.
doi
10.2307/127159
JSTOR
127159
Riordan, Jim (1993). »Rewriting Soviet Sports History«.
Journal of Sport History
University of Illinois Press
20
(4): 247–258.
JSTOR
43609911
Snow, Francis Haffkine (
november 1916
).
»Ten Centuries of Russian Art«
The Art World
(2): 130–135.
doi
10.2307/25587683
JSTOR
25587683
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Bulgakova, Oksana (2012).
»The Russian Cinematic Culture«
University of Nevada, Las Vegas
. str.
1–37
. Pridobljeno 13. januarja 2022
Hachten, Elizabeth A. (2002). »In Service to Science and Society: Scientists and the Public in Late-Nineteenth-Century Russia«.
Osiris
. The
University of Chicago Press
17
: 171–209.
doi
10.1086/649363
JSTOR
3655271
S2CID
144835649
Ipatieff, V.N. (1943).
»Modern Science in Russia«
The Russian Review
Wiley
(2): 68–80.
doi
10.2307/125254
JSTOR
125254
»Russian Federation«
UNESCO
World Heritage Centre
. Pridobljeno 13. avgusta 2021
Platoff, Anne M. (2012).
»The 'Forward Russia' Flag: Examining the Changing Use of the Bear as a Symbol of Russia«
(PDF)
Raven: A Journal of Vexillology
19
: 99–126.
doi
10.5840/raven2012197
ISSN
1071-0043
Riabov, Oleg (2020). »The Symbol of the Motherland in the Legitimation and Delegitimation of Power in Contemporary Russia«.
Nationalities Papers
48
(4): 752–767.
doi
10.1017/nps.2019.14
ISSN
0090-5992
S2CID
214578255
Joanna, Hubbs (1993).
Mother Russia: The Feminine Myth in Russian Culture
. Indiana University Press. str.
19.
ISBN
978-0-253-20842-2
»Društvo Slovenija – Rusija«
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 4. februarja 2024
. Pridobljeno 4. februarja 2024
»Ruska dača«
»Rusi prihajajo! Ruski profesorji na tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani v obdobju Kraljevine SHS«
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Russia – Architecture and Painting«
. Washington D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 30. julija 2021
Grover, Stuart R. (Januar 1973).
»The World of Art Movement in Russia«
The Russian Review
Wiley
32
(1): 28–42.
doi
10.2307/128091
JSTOR
128091
Dianina, Katia (2018).
»The Making of an Artist as National Hero«
Slavic Review
. Cambridge University Press.
77
(1): 122–150.
doi
10.1017/slr.2018.13
JSTOR
26565352
S2CID
165942177
Sibbald, Balb (5. februar 2002).
»If the soul is nourished ...«
Canadian Medical Association Journal
166
(3): 357–358.
PMC
99322
Leek, Peter (2012).
Russian Painting
. Parkstone International. str.
178.
ISBN
978-1-780-42975-5
Valkenier, Elizabeth Kridl (1975).
»The Peredvizhniki and the Spirit of the 1860s«
The Russian Review
Wiley
34
(3): 247–265.
doi
10.2307/127973
JSTOR
127973
Reeder, Roberta (Julij 1976). »Mikhail Vrubel': A Russian Interpretation of "fin de siècle" Art«.
The Slavonic and East European Review
. Modern Humanities Research Association.
54
(3): 323–334.
JSTOR
4207296
Archer, Kenneth (1986). »Nicholas Roerich and His Theatrical Designs: A Research Survey«.
Dance Research Journal
. Dance Studies Association.
18
(2): 3–6.
doi
10.2307/1478046
JSTOR
1478046
S2CID
191516851
Birnholz, Alan C. (
september 1973
).
»Notes on the Chronology of El Lissitzky's Proun Compositions«
The Art Bulletin
. CAA.
55
(3): 437–439.
doi
10.2307/3049132
JSTOR
3049132
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Salmond, Wendy (2002). »The Russian Avant-Garde of the 1890s: The Abramtsevo Circle«.
The Journal of the Walters Art Museum
. The
Walters Art Museum
. 60/61: 7–13.
JSTOR
20168612
Conant, Kenneth John (Avgust 1944). »Novgorod, Constantinople, and Kiev in Old Russian Church Architecture«.
The Slavonic and East European Review
. Cambridge University Press.
(2): 75–92.
doi
10.2307/3020237
JSTOR
3020237
Voyce, Arthur (1957). »National Elements in Russian Architecture«.
Journal of the Society of Architectural Historians
16
(2): 6–16.
doi
10.2307/987741
ISSN
0037-9808
JSTOR
987741
Jarzombek, Mark M.; Prakash, Vikramaditya; Ching, Frank (2010).
A Global History of Architecture
(2nd
izd.). John Wiley & Sons. str.
544.
ISBN
978-0-470-40257-3
Lidov, Alexei (2005).
»The Canopy over the Holy Sepulchre. On the Origin of Onion-Shaped Domes«
Academia.edu
: 171–180.
Hughes, Lindsey A. J. (Oktober 1977). »Western European Graphic Material as a Source for Moscow Baroque Architecture«.
The Slavonic and East European Review
Modern Humanities Research Association
55
(4): 433–443.
JSTOR
4207533
Munro, George (2008).
The Most Intentional City: St. Petersburg in the Reign of Catherine the Great
Cranbury
Farleigh Dickinson University
Press. str.
233
ISBN
978-0-8386-4146-0
Ivask, George (1954).
»The "Empire" Period«
The Russian Review
Wiley
13
(3): 167–175.
doi
10.2307/125968
JSTOR
125968
Wortman, Richard S.; Marker, Gary (2014). »The "Russian Style" in Church Architecture as Imperial Symbol after 1881«.
Visual Texts, Ceremonial Texts, Texts of Exploration: Collected Articles on the Representation of Russian Monarchy
Academic Studies Press
. str.
208
–237.
doi
10.2307/j.ctt21h4wkb.15
ISBN
978-1-618-11347-4
JSTOR
j.ctt21h4wkb.15
Brumfield, William C. (
december 1989
). »Anti-Modernism and the Neoclassical Revival in Russian Architecture, 1906–1916«.
Journal of the Society of Architectural Historians
University of California Press
48
(4): 371–386.
doi
10.2307/990455
JSTOR
990455
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Brumfield, William (1987). »The Decorative Arts in Russian Architecture: 1900-1907«.
The Journal of Decorative and Propaganda Arts
Florida International University
Board of Trustees.
: 12–27.
doi
10.2307/1503933
JSTOR
1503933
Fer, Briony (1989). »Metaphor and Modernity: Russian Constructivism«.
Oxford Art Journal
. Oxford University Press.
12
(1): 14–30.
doi
10.1093/oxartj/12.1.14
JSTOR
1360263
Zubovich-Eady, Katherine (2013).
»To the New Shore: Soviet Architecture's Journey from Classicism to Standardization«
(PDF)
University of California, Berkeley
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 20. januarja 2022
. Pridobljeno 15. januarja 2022
Curtis, Glenn E. (1998).
»Russia – Music«
. Washington D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 25. junija 2021
Carpenter, Ellon D. (2002).
»Review of A History of Russian Music: From Kamarinskaya to Babi Yar«
Notes
59
(1): 74–77.
doi
10.1353/not.2002.0113
ISSN
0027-4380
JSTOR
900748
S2CID
191601515
Garden, Edward (Januar 1969).
»Classic and Romantic in Russian Music«
Music & Letters
. Oxford University Press.
50
(1): 153–157.
doi
10.1093/ml/L.1.153
JSTOR
732909
»Russia – Music«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 7. julija 2021
Gillies, Richard Louis (
april 2019
). »Otchalivshaia Rus': Georgii Sviridov and the Soviet Betrayal of Rus'
«.
The Slavonic and East European Review
. Modern Humanities Research Association.
97
(2): 227–265.
doi
10.5699/slaveasteurorev2.97.2.0227
S2CID
151076719
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Smale, Alison (28. februar 2000).
»A Superstar Evokes a Superpower; In Diva's Voice, Adoring Fans Hear Echoes of Soviet Days«
The New York Times
. Pridobljeno 7. julija 2021
McGrane, Sally (21. oktober 2014).
»Boris Grebenshikov: 'The Bob Dylan of Russia'
. BBC
. Pridobljeno 7. julija 2021
Pellegrinelli, Lara (6. februar 2008).
»DDT: Notes from Russia's Rock Underground«
. NPR
. Pridobljeno 10. julija 2021
O'Connor, Coilin (23. marec 2021).
'Crazy Pirates': The Leningrad Rockers Who Rode A Wind Of Change Across The U.S.S.R.«
. Radio Free Europe/Radio Liberty
. Pridobljeno 7. julija 2021
»Musician, Songwriter, Cultural Force: Remembering Russia's Viktor Tsoi«
. Radio Free Europe/Radio Liberty. 12. avgust 2015
. Pridobljeno 19. julija 2021
»Tatu bad to be true«
The Age
. 14. junij 2003
. Pridobljeno 7. julija 2021
Thirlwell, Adam (8. oktober 2005).
»A masterpiece in miniature«
The Guardian
. Pridobljeno 25. julija 2021
Dahlkvist, Tobias (Oktober 2015).
»The Epileptic Genius: The Use of Dostoevsky as Example in the Medical Debate over the Pathology of Genius«
Journal of the History of Ideas
University of Pennsylvania Press
76
(4): 587–608.
doi
10.1353/jhi.2015.0028
ISSN
0022-5037
JSTOR
43948762
PMID
26522713
S2CID
37817118
Letopisi: Literature of Old Rus'.
Biographical and Bibliographical Dictionary
. ed. by Oleg Tvorogov. Moscow: Prosvescheniye ("Enlightenment"), 1996. (
rusko
Летописи
// Литература Древней Руси. Биобиблиографический словарь / под ред. О.В. Творогова. – М.: Просвещение, 1996.
Glenn E. Curtis, ur. (1998).
»Russia – Literature«
. Washington D.C.: Federal Research Division of the
Library of Congress
. Pridobljeno 27. julija 2021
Prose, Francine; Moser, Benjamin (25. november 2014).
»What Makes the Russian Literature of the 19th Century So Distinctive?«
The New York Times
. Pridobljeno 19. julija 2021
Emerson, Caryl (1998).
»Pushkin, Literary Criticism, and Creativity in Closed Places«
New Literary History
. The Johns Hopkins University Press.
29
(4): 653–672.
doi
10.1353/nlh.1998.0040
JSTOR
20057504
S2CID
144165201
Strakhovsky, Leonid I. (Oktober 1953). »The Historianism of Gogol«.
The American Slavic and East European Review (Slavic Review)
Association for Slavic, East European, and Eurasian Studies
12
(3): 360–370.
doi
10.2307/2491790
JSTOR
2491790
Henry Chamberlin, William (1946).
»Turgenev: The Eternal Romantic«
The Russian Review
Wiley
(2): 10–23.
doi
10.2307/125154
JSTOR
125154
Neuhäuser, Rudolf (1980). »The Early Prose of Saltykov-Shchedrin and Dostoevskii: Parallels and Echoes«.
Canadian Slavonic Papers
22
(3): 372–387.
doi
10.1080/00085006.1980.11091635
JSTOR
40867755
Muckle, James (1984). »Nikolay Leskov: educational journalist and imaginative writer«.
New Zealand Slavonic Journal
. Australia and New Zealand Slavists' Association: 81–110.
JSTOR
40921231
Boyd, William (3. julij 2004).
»A Chekhov lexicon«
The Guardian
. Pridobljeno 15. januarja 2022
Pirie, Gordon; Chandler, Robert (2009). »Eight Tales from Ivan Krylov«.
Translation and Literature
. Edinburgh University Press.
18
(1): 64–85.
doi
10.3366/E096813610800037X
JSTOR
40340118
Gifford, Henry (1948). »Belinsky: One Aspect«.
The Slavonic and East European Review
27
(68): 250–258.
JSTOR
4204011
Brintlinger, Angela (2003). »The Persian Frontier: Griboedov as Orientalist and Literary Hero«.
Canadian Slavonic Papers
45
(3/4): 371–393.
doi
10.1080/00085006.2003.11092333
JSTOR
40870888
S2CID
191370504
Beasly, Ina (1928). »The Dramatic Art of Ostrovsky. (Alexander Nikolayevich Ostrovsky, 1823–86)«.
The Slavonic and East European Review
(18): 603–617.
JSTOR
4202212
Markov, Vladimir (1969). »Balmont: A Reappraisal«.
Slavic Review
28
(2): 221–264.
doi
10.2307/2493225
JSTOR
2493225
S2CID
163456732
Tikhonov, Nikolay
november 1946
). »Gorky and Soviet Literature«.
The Slavonic and East European Review
Modern Humanities Research Association
25
(64): 28–38.
JSTOR
4203794
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Lovell, Stephen (1998). »Bulgakov as Soviet Culture«.
The Slavonic and East European Review
Modern Humanities Research Association
76
(1): 28–48.
JSTOR
4212557
Grosshans, Henry (1966).
»Vladimir Nabokov and the Dream of Old Russia«
Texas Studies in Literature and Language
University of Texas Press
(4): 401–409.
JSTOR
40753878
Freedman, Carl
(2000).
Critical Theory and Science Fiction
. Wesleyan University Press. str.
71.
ISBN
978-0-819-56399-6
Rowley, David G. (Julij 1997).
»Aleksandr Solzhenitsyn and Russian Nationalism«
Journal of Contemporary History
SAGE Publishing
32
(3): 321–337.
doi
10.1177/002200949703200303
JSTOR
260964
S2CID
161761611
Kelly, Aileen (1980). »The Destruction of Idols: Alexander Herzen and Francis Bacon«.
Journal of the History of Ideas
University of Pennsylvania Press
41
(4): 635–662.
doi
10.2307/2709278
JSTOR
2709278
Rezneck, Samuel (1927).
»The Political and Social Theory of Michael Bakunin«
The American Political Science Review
American Political Science Association
21
(2): 270–296.
doi
10.2307/1945179
JSTOR
1945179
S2CID
147141998
Adams, Matthew S. (2014). »Rejecting the American Model: Peter Kropotkin's Radical Communalism«.
History of Political Thought
. Imprint Academic.
35
(1): 147–173.
JSTOR
26227268
Schuster, Charles I. (1985).
»Mikhail Bakhtin as Rhetorical Theorist«
College English
National Council of Teachers of English
47
(6): 594–607.
doi
10.2307/377158
JSTOR
377158
S2CID
141332657
Bevir, Mark (1994). »The West Turns Eastward: Madame Blavatsky and the Transformation of the Occult Tradition«.
Journal of the American Academy of Religion
. Oxford University Press.
62
(3): 747–767.
doi
10.1093/jaarel/LXII.3.747
JSTOR
1465212
Brinkley, George (1998). Harding, Neil; Pipes, Richard (ur.).
»Leninism: What It Was and What It Was Not«
The Review of Politics
60
(1): 151–164.
doi
10.1017/S0034670500043965
ISSN
0034-6705
JSTOR
1408333
S2CID
144930608
Day, Richard B., ur. (1973),
»The myth of Trotskyism«
Leon Trotsky and the Politics of Economic Isolation
, Cambridge Russian, Soviet and Post-Soviet Studies, Cambridge: Cambridge University Press, str.
3–16,
doi
10.1017/CBO9780511524028.002
ISBN
978-0-521-52436-0
, pridobljeno 14. marca 2022
Brom, Libor (1988). »Dialectical Identity and Destiny: A General Introduction to Alexander Zinoviev's Theory of the Soviet Man«.
Rocky Mountain Review of Language and Literature
. Rocky Mountain Modern Language Association.
42
(1/2): 15–27.
doi
10.2307/1347433
JSTOR
1347433
S2CID
146768452
Rutland, Peter (
december 2016
). »Geopolitics and the Roots of Putin's Foreign Policy«.
Russian History
Brill Publishers
43
(3–4): 425–436.
doi
10.1163/18763316-04304009
JSTOR
26549593
{{
navedi časopis
}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (
povezava
Azhnina, Maria (13. julij 2017).
»7 kinds of Russian bread you'll want to bite the crust off of«
Russia Beyond
. Pridobljeno 5. decembra 2021
Thatcher, Gary (16. september 1985).
»When it comes to bread, Russians don't loaf«
The Christian Science Monitor
. Pridobljeno 7. avgusta 2021
Eremeeva, Jennifer (15. maj 2021).
»Spotlight on Smetana: Russia's Sour Cream«
The Moscow Times
. Pridobljeno 18. maja 2021
Shearlaw, Maeve (21. november 2014).
»Understanding Russia's obsession with mayonnaise«
The Guardian
. Pridobljeno 5. decembra 2021
Goldstein, Darra
(1999).
A Taste of Russia: A Cookbook of Russian Hospitality
(2nd
izd.). Russian Information Service. str.
54
ISBN
978-1-880-10042-4
Curtis, Michele (2018).
In the Kitchen: The New Bible of Home Cooking
. Hardie Grant Publishing. str.
66.
ISBN
978-1-743-58555-9
Sacharow, Alla (1993).
Classic Russian Cuisine: A Magnificent Selection of More Than 400 Traditional Recipes
Alfred A. Knopf
. str.
281.
ISBN
978-1-628-72079-2
Volokh, Anne; Manus, Mavis (1983).
The Art of Russian Cuisine
. New York:
Macmillan Publishers
ISBN
978-0-026-22090-3
Grigson, Jane
(2007).
Jane Grigson's Vegetable Book
University of Nebraska Press
. str.
144
ISBN
978-0-803-25994-2
Naylor, Tony (22. julij 2020).
»From sizzling shashlik to spicy seekh kebabs: barbecue recipes from around the world«
The Guardian
. Pridobljeno 5. januarja 2021
Eremeeva, Jennifer (10. februar 2021).
»North Meets South in Mini Golubtsy«
The Moscow Times
. Pridobljeno 5. januarja 2022
Cloake, Felicity (5. avgust 2020).
»How to make the perfect Russian salad«
The Guardian
. Pridobljeno 5. januarja 2022
»Russian Vinegret salad: Super-easy and super-traditional«
Russia Beyond
. 13. september 2017
. Pridobljeno 5. januarja 2022
»Global Snack: Herring under a fur coat«
DW News
Deutsche Welle
. 12. april 2020
. Pridobljeno 5. januarja 2022
Eremeeva, Jennifer (4. julij 2020).
»Kvas: Russia's National Tipple«
The Moscow Times
. Pridobljeno 19. maja 2021
Nosowitz, Dan (7. april 2016).
»How To Drink Vodka Like a Russian«
Atlas Obscura
. Pridobljeno 19. maja 2021
Ferdman, Roberto A. (23. februar 2014).
»Map: Where the world's biggest vodka drinkers are«
Quartz
. Pridobljeno 18. maja 2021
Obzor rossiyskogo rynka alkogol'noy produktsii. IV kvartal 2020
Обзор российского рынка алкогольной продукции. IV квартал 2020
(PDF)
(poročilo) (v ruščini).
Analytical Center for the Government of the Russian Federation
. Februar 2021. str.
11. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
(PDF)
dne 22. aprila 2021
. Pridobljeno 10. februarja 2022
Russia Wine Market Overview
Foreign Agricultural Service
(poročilo).
United States Department of Agriculture
. 22. april 2021
. Pridobljeno 7. januarja 2022
Teslova, Elena (31. januar 2021).
»Russian samovars make tea-time distinctive tradition«
Anadolu Agency
. Pridobljeno 17. novembra 2021
Sinelschikova, Yekaterina (8. avgust 2017).
»The high life: How to get to Ostankino Tower and what to do there«
Russia Beyond
. Pridobljeno 23. decembra 2021
Krasnoboka, Natalya.
»Russia – Media Landscape«
European Journalism Centre
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 20. marca 2018
. Pridobljeno 15. maja 2021
»Russia profile – Media«
. BBC. 8. junij 2021
. Pridobljeno 25. novembra 2021
»Russia Games Market 2018«
Newzoo
. 11. julij 2018. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 23. septembra 2020
. Pridobljeno 27. januarja 2020
Miller, Jamie (2006).
»Soviet Cinema, 1929–41: The Development of Industry and Infrastructure«
Europe-Asia Studies
58
(1): 103–124.
doi
10.1080/09668130500401715
JSTOR
20451166
S2CID
153570960
Hodgson, Jonathan (4. december 2020).
»Eisenstein, Sergei – Battleship Potemkin – 1925 Russia«
Middlesex University
. Pridobljeno 10. julija 2021
Brown, Mike (22. januar 2018).
»Sergei Eisenstein: How the "Father of Montage" Reinvented Cinema«
Inverse
. Pridobljeno 27. maja 2021
Gray, Carmen (27. oktober 2015).
»Where to begin with Andrei Tarkovsky«
British Film Institute
. Pridobljeno 27. maja 2021
He made only seven features, but Russian director Andrei Tarkovsky is widely regarded as one of cinema's true masters.
»All-Union State Institute of Cinematography«
Encyclopædia Britannica
. Pridobljeno 29. junija 2021
Teare, Kendall (12. avgust 2019).
»Yale film scholar on Dziga Vertov, the enigma with a movie camera«
Yale University
. Pridobljeno 21. junija 2021
»Eldar Ryazanov And His Films«
. Radio Free Europe/Radio Liberty. 30. november 2015
. Pridobljeno 27. maja 2021
Prokhorova, Elena; Beumers, Birgit (2008). »The Man Who Made Them Laugh: Leonid Gaidai, the King of Soviet Comedy«.
A History of Russian Cinema
Berg Publishers
. str.
519–542.
ISBN
978-1-84520-215-6
»White Sun of the Desert«
Film at Lincoln Center
. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 5. septembra 2008
. Pridobljeno 18. januarja 2008
Aris, Ben (18. januar 2019).
»The Revival of Russia's Cinema Industry«
The Moscow Times
. Pridobljeno 25. maja 2021
Badenhausen, Kurt (8. marec 2016).
»How Maria Sharapova Earned $285 Million During Her Tennis Career«
Forbes
. Pridobljeno 15. februarja 2020
»Moscow 1980 Summer Olympics – Athletes, Medals & Results«
Olympics.com
. Mednarodni olimpijski komite. 24. april 2018
. Pridobljeno 31. maja 2021
»Sochi 2014 Winter Olympics – Athletes, Medals & Results«
International Olympic Committee
. 23. april 2018
. Pridobljeno 31. maja 2021
»Sochi 2014«
International Paralympic Committee
. Pridobljeno 31. maja 2021
»Russian mastery in synchronized swimming yields double gold«
USA Today
. 19. avgust 2016
. Pridobljeno 21. junija 2021
Jennings, Rebecca (18. februar 2021).
»Figure skating is on thin ice. Here's how to fix it«
Vox
. Pridobljeno 21. junija 2021
Caffrey, Oliver (11. februar 2021).
»Russian domination at the Australian Open«
The West Australian
. Pridobljeno 26. januarja 2022
Beam, Christopher (25. september 2009).
»Why are the Russians so good at chess?«
Slate
. Pridobljeno 21. junija 2021
Trisvyatsky, Ilya (14. februar 2013).
»Bandy: A concise history of the extreme sport«
Russia Beyond
. Pridobljeno 7. julija 2021
Gancedo, Javier (16. september 2007).
»EuroBasket 2007 final: 2007-09-16«
EuroLeague
. Pridobljeno 31. maja 2021
Burks, Tosten; Woo, Jeremy (4. avgust 2015).
»Follow the Bouncing Ball«
Grantland
. Pridobljeno 13. avgusta 2021
»Russia – Sochi«
Formula One
. Pridobljeno 31. maja 2021
Benson, Andrew (3. marec 2022).
»Formula 1 terminates contract with Russian Grand Prix«
BBC
. Pridobljeno 7. julija 2022
Gorokhov, Vitalii Aleksandrovich (2015). »Forward Russia! Sports Mega-Events as a Venue for Building National Identity«.
Nationalities Papers
. Cambridge University Press.
43
(2): 278.
doi
10.1080/00905992.2014.998043
S2CID
140640018
»EURO 1960: all you need to know«
UEFA Champions League
. 13. februar 2020
. Pridobljeno 31. maja 2021
»Classics: Soviet Union vs Netherlands, 1988«
UEFA Champions League
. 29. maj 2020
. Pridobljeno 31. maja 2021
»Sporting-CSKA Moskva: watch their 2005 final«
UEFA Champions League
. 7. avgust 2015
. Pridobljeno 31. maja 2021
Terry, Joe (18. november 2019).
»How a brilliant Zenit Saint Petersburg lifted the UEFA Cup in 2008«
These Football Times
. Pridobljeno 31. maja 2021
Ingle, Sean (26. junij 2008).
»Euro 2008: Russia v Spain – as it happened«
The Guardian
. Pridobljeno 31. maja 2021
»2018 FIFA Confederations Cup Russia 2017«
. FIFA
. Pridobljeno 31. maja 2021
»2018 FIFA World Cup Russia™«
. FIFA. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 24. februarja 2020
. Pridobljeno 31. maja 2021
Brito, Christopher (28. februar 2022).
»FIFA and UEFA suspend Russian national teams and clubs from all competitions "until further notice"
CBS News
. Pridobljeno 13. junija 2022
Keh, Andrew; Panja, Tariq (8. december 2019).
»Will Russia Be Thrown Out of the Olympics on Monday? A Primer«
The New York Times
. Pridobljeno 9. januarja 2022
»Russia Banned From Olympics, World Cup, For State-Sponsored Doping«
TIME
(v angleščini). 9. december 2019. Arhivirano iz
prvotnega spletišča
dne 16. decembra 2021
. Pridobljeno 31. januarja 2024
Maese, Rick (10. december 2019).
»Russia banned from 2020 Tokyo Olympics and 2022 Beijing Games«
Washington Post
(v ameriški angleščini).
ISSN
0190-8286
. Pridobljeno 31. januarja 2024
»Sports Court Cuts Russia Doping Ban in Half«
wsj.com
. The Wall Street Journal. 17. december 2020
. Pridobljeno 31. januarja 2024
»Full list of sports and competitions that have cut ties with Russia over Putin's invasion«
itv.com
. ITV NEWS. 3. marec 2022
. Pridobljeno 31. januarja 2024
Farrell, James.
»Russians Can Compete In 2024 Olympics Despite Ukraine War—But Only As Neutral Athletes«
Forbes
(v angleščini)
. Pridobljeno 31. januarja 2024
Социально-экономические показатели Российской Федерации в 1992—2008 гг.
Arhivirano
2013-09-25 na
Wayback Machine
// Росстат
Zunanje povezave
uredi
uredi kodo
Poglejte si besedo
rusija
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Rusija
Ozemeljske upravne enote Rusije
Federalni subjekti
Oblasti
(48)
Amurska
Arhangelska
Astrahanska
Belgorodska
Brjanska
Čeljabinska
Hersonska
Irkutska
Ivanovska
Jaroslaveljska
Kaliningrajska
Kaluška
Kemerovska
Kirovska
Kostromska
Kurganska
Kurska
Leningrajska
Lipecka
Magadanska
Moskovska
Murmanska
Niženovgorodska
Novgorodska
Novosibirska
Omska
Orenburška
Orjolska
Penzenska
Pskovska
Rjazanska
Rostovska
Sahalinska
Samarska
Saratovska
Smolenska
Sverdlovska
Tambovska
Tjumenska
Tomska
Tulska
Tverska
Uljanovska
Vladimirska
Volgograjska
Vologdska
Voroneška
Zaporoška
Republike
(24)
Adigeja
Altaj
Baškortostan
Burjatija
Čečenija
Čuvašija
Dagestan
Doneck
Hakasija
Ingušetija
Jakutija
Kabardino-Balkarija
Kalmikija
Karačajevo - Čerkezija
Karelija
Komi
Krim
Lugansk
Marij El
Mordvinija
Severna Osetija - Alanija
Tatarstan
Tuva
Udmurtija
Okraji
(9)
Altajski
Habarovski
Kamčatski
Krasnodarski
Krasnojarski
Permski
Primorski
Stavropolski
Zabajkalski
Avtonomna
okrožja
(4)
Čukotsko
Hanti-Mansijsko
Jamalo-Nenško
Nenško
Federalna
mesta
(3)
Moskva
Sankt Peterburg
Sevastopol
Avtonomna
oblast
(1)
Judovska
Večina mednarodne skupnosti obravnava kot
del Ukrajine pod rusko okupacijo
Del okupira
Ukrajina
Administrativno podrejeno
Tjumenski oblasti
Administrativno podrejeno
Arhangelski Oblasti
Dodatne notranje razdelitve različnih ustanov
Federalna okrožja
Predsednik
Ekonomske regije
Ministrstvo za gospodarski razvoj Rusije
Vojaška okrožja
Ministrstvo za obrambo
Sodna okrožja
Države
Evrope
Albanija
Andora
Avstrija
Belgija
Belorusija
Bolgarija
Bosna in Hercegovina
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Grčija
Hrvaška
Islandija
Irska
Italija
Kosovo
Latvija
Lihtenštajn
Litva
Luksemburg
Madžarska
Malta
Moldavija
Monako
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
San Marino
Severna Makedonija
Srbija
Slovaška
Slovenija
Španija
Švedska
Švica
Ukrajina
Vatikan
Združeno kraljestvo
Azijske države, z manjšim delom ozemlja v Evropi
Kazahstan
Rusija
Turčija
Ima
odvisna ozemlja
ali podobna ozemlja zunaj Evrope.
Delno priznana
država.
Države v Aziji
Afganistan
Armenija
Azerbajdžan
Bahrajn
Bangladeš
Butan
Brunej
Burma
Ciper
Egipt
Filipini
Gruzija
Indija
Indonezija
Irak
Iran
Izrael
Japonska
Jemen
Jordanija
Kambodža
Katar
Kazahstan
Kirgizistan
Kitajska, Ljudska republika
Kitajska, Republika (Tajvan)
Koreja, Demokratična ljudska republika
Koreja, Republika
Kuvajt
Laos
Libanon
Maldivi
Malezija
Mongolija
Nepal
Oman
Pakistan
Rusija
Saudova Arabija
Singapur
Sirija
Šrilanka
Tadžikistan
Tajska
Vzhodni Timor
Turčija
Turkmenistan
Uzbekistan
Vietnam
Združeni arabski emirati
Deloma ali večidel
Evropi
Deloma ali večidel
Afriki
Deloma ali v celoti jo obravnavajo kot del
Oceanije
Združeni narodi
Republike Kitajske (Tajvana)
ne priznavajo.
Za odvisna in druga ozemlja glej članek
Odvisno ozemlje
in
Seznam nepriznanih držav
Skupnost neodvisnih držav (SND)
Članice
Armenija
Azerbajdžan
Belorusija
Kazahstan
Kirgizistan
Moldavija
Rusija
Tadžikistan
Uzbekistan
Pridružene članice
Turkmenistan
Nekdanje članice
Gruzija
(1993–2009)
Ukrajina
(1994-2014)
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi
Članice
Albanija
Andora
Armenija
Avstrija
Azerbajdžan
Belorusija
Belgija
Bosna in Hercegovina
Bolgarija
Ciper
Češka
Črna gora
Danska
Estonija
Finska
Francija
Gruzija
Grčija
Hrvaška
Islandija
Irska
Italija
Kanada
Kazahstan
Kirgizistan
Latvija
Liechtenstein
Litva
Luksemburg
Madžarska
Malta
Moldavija
Monako
Nemčija
Nizozemska
Norveška
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
San Marino
Severna Makedonija
Slovaška
Slovenija
Srbija
Španija
Švedska
Švica
Tadžikistan
Turčija
Turkmenistan
Ukrajina
Uzbekistan
Vatikan
Združene države Amerike
Združeno kraljestvo
Partnerske države
Afganistan
Alžirija
Egipt
Izrael
Japonska
Jordanija
Južna Koreja
Maroko
Mongolija
Tajska
Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno
ISNI
VIAF
GND
FAST
WorldCat
Nacionalno
ZDA
Francija
podatki BnF
Japonska
Avstralija
Republika Češka
Poljska
Izrael
Katalonija
Geografsko
MusicBrainz area
Akademsko
CiNii
Umetniki
KulturNav
Ljudje
UK Parliament
Drugo
IdRef
Historical Dictionary of Switzerland
NARA
İslâm Ansiklopedisi
Yale LUX
Pridobljeno iz »
Kategorije
Rusija
Evropske države
Azijske države
Slovanske države
Federativne države
Skrite kategorije:
Viri CS1 v ruščini (ru)
CS1 uporablja pisavo jezika ruščina (ru)
Viri CS1 v angleščini (en)
Članki, ki vsebujejo rusko besedilo
Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx
Strani s Phonos
Predloga Medjezikovne povezave - število povezav
Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo
Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma
Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja
Napake CS1: nevidni znaki
Strani s čarobnimi povezavami ISBN
Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)
Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images
Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)
Napake CS1: ISBN
CS1: dolga vrednost volume
Predloga Webarchive z wayback linki
Rusija
Dodaj temo