Sophie Scholl - Wikipedija, prosta enciklopedija

Sophie Scholl - Wikipedija, prosta enciklopedija
Pojdi na vsebino
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sophie Scholl
Rojstvo
Sophia Magdalena Scholl
9. maj
1921
{{padleft:1921|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}
[…]
Forchtenberg
[d]
Smrt
22. februar
1943
{{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}
[…]
(21 let)
Munich Prison
[d]
München
Državljanstvo
nemški Rajh
[d]
Poklic
študent
članica odporniškega gibanja
Sophie Magdalena Scholl
nemška
študentka
, *
9. maj
1921
Forchtenberg
Weimarska republika
, †
22. februar
1943
München
Tretji rajh
Bila je članica nemškega odporniškega gibanja proti nacistični diktaturi. Zaradi svojega sodelovanja z uporniško skupino
Bela vrtnica
nemško
Die Weiße Rose
) je bila obsojena na smrt.
Življenje in delo
uredi
uredi kodo
Družina
uredi
uredi kodo
Sophie Scholl je do leta 1930 odraščala skupaj s svojimi brati in sestrami Inge (1917–1998), Hansom (1918–1943), Elisabeth (rojena 1920) in Wernerjem (1922–1944) v Forchtenbergu, od 1930 do 1932 v Ludwigsburgu in od 1932 dalje v
Ulmu
. Mati Magdalena (1881–1958), ki je bila do poroke
diakonisa
, in oče Robert Scholl (1891–1973), liberalec, sta otrokom privzgojila krščansko-humanistične vrednote.
Čas študija
uredi
uredi kodo
Tako kot njen dve leti in pol starejši brat Hans, je tudi Sophie Scholl sprva verjela v družbeni ideal, ki so ga propagirali
nacisti
, ter se zato pridružila nacistični mladinski organizaciji, imenovani Zveza nemških deklet (nem. Bund Deutscher Mädel, kratica BDM). Po bratovem zgledu je zase in za druge organizirala teste poguma in vzdržljivosti, ki so od njih zahtevali, da gredo do roba svojih zmožnosti. Po kongresu stranke
NSDAP
leta 1936, sta se skupaj z bratom Hansom priključila skupini, imenovani Nemška mladina od 1.11.1929 (nem. Die Deutsche Jugendschaft vom 1.11.1929, poznan predvsem po okrajšavi dj.1.11). Jeseni 1937 je bila skupaj z brati in sestrami zaradi Hansovega nadaljnjega sodelovanja v Mladinski zvezi (nem. Bündische Jugend) za nekaj ur aretirana.
Prav tako leta 1937 je na plesu spoznala štiri leta starejšega Fritza Hartnagela, sina nekega malega podjetnika iz Ulma. Med njegovim šolanjem za oficirja sta si redno dopisovala. Malo pred izbruhom
druge svetovne vojne
sta v severni Nemčiji skupaj preživela počitnice. Kasneje, ko je Hartnegel svoje izobraževanje nadaljeval v Weimerju, sta nekaj tednov živela skupaj.
Leta 1940 se je v Ulmu udeležila protestantskega seminarja za vzgojiteljice, ki ga je vodila Emma Kretschner. To je storila v upanju, da bi se izognila državni delovni službi (nem. Reichsarbeitsdienst, kratica RAD), ki je bila pogoj za nadaljevanje študija, a se je njen načrt izjalovil. Tako je bila prisiljena pol leta preživeti v državni delovni službi v Krauchenweisu ter pol leta pomagati pri ostalih delih, ki so bila v korist vojski. Sophie Scholl je spomladi leta 1941, medtem ko je služila v RAD, brala dela cerkvenega učitelja
sv. Avguština
, zaradi česar so jo sodelavke zasmehovale. Tako je v njenem življenju prišlo do preobrata, in ravno od tega trenutka dalje je v Avguštinovih delih našla novo življenjsko orientacijo. Njene izkušnje in vtisi so odpor, ki ga je čutila do nacističnih režimov, samo še okrepili.
Junija 1942 je Sophie začela s študijem biologije in filozofije v Münchnu. V času semestrskih počitnic pa je morala pomagati pri proizvodnji orožja v enem izmed podjetij v Ulmu.
Bela vrtnica
uredi
uredi kodo
Prek Hansa, ki je študiral medicino na
Univerzi v Münchnu
(nem. Ludwig-Maximilians-Universität München), je spoznala študente, ki so njeno odklanjanje nacističnega režima samo še podkrepili. Kljub bratovim poskusom, da bi jo zadržal izven kroga teh odpornikov proti nacionalističnemu režimu, se je Sophie uspelo pridružiti njihovi skupini. Odločena za javno kritiko nacizma, je sodelovala pri izdelavi in deljenju letakov Bele vrtnice.
Člani Bele vrtnice so delili svoje letake, jih puščali v telefonskih govorilnicah in parkiranih avtomobilih, ter jih dajali svojim kolegom, ki so jih nato razdelili še v drugih mestih. Januarja 1943 je Sophie prvič sodelovala pri izdelavi enega izmed teh letakov. Letaki, razdeljeni v
Kölnu
Stuttgartu
Berlinu
in na
Dunaju
so povzročili razburjenje, ki je vodilo k intenzivnemu iskanju storilcev. Februarja pa je tajna državna policija
gestapo
posumila, da so za deljenje letakov odgovorne osebe iz študentskih krogov v Münchnu. Sredi februarja 1943 so izdelali že šesti letak po vrsti s pozivom, da je potrebno strmoglaviti nacistični režim in ustanoviti »novo poduhovljeno Evropo«. S pomočjo grofa Helmutha Jamesa von Moltkeja je letak prišel vse do
Združenega kraljestva
, kjer so ga jeseni 1943 ponatisnili. Letake so nato britanska letala odvrgla nad Nemčijo, njihovo geslo pa so širili tudi preko
oddajnika BBC
Aretacija in smrt
uredi
uredi kodo
18. februarja 1943 sta Sophie in njen brat Hans na
Univerzi v Münchnu
delila okoli 1700 letakov. Pri tem ju je okoli enajste ure zalotil hišnik Jakob Schmid, član
Jurišnega oddelka
(nem. Sturmabteilung, kratica SA), in ju predal rektoratu. Univerzitetni svetovalec Ernest Haeffner in rektor Univerze, profesor Walther Wüst, sta ju zasliševala več ur, nato pa je gestapo oba aretiral.
V münchenski centrali gestapa na dvorcu Wittelsbacher Palais v ulici Brienner Straße, je od 18. do 20. februarja vrhovni sekretar za kazniva dejanja, Robert Mohr, zasliševal Sophie. Iz zapisnika gestapa o zaslišanju je razvidno, da je Sophie dosledno skušala zaščititi svoje prijatelje tako, da je sebe in Hansa predstavila kot glavna akterja.
Štiri dni kasneje, 22. februarja, jo je Ljudsko sodišče v Münchnu, v času predsedovanja sodnika Rolanda Freislerja, zaradi »izdaje domovine, pomoči sovražniku, priprave na veleizdajo in spodkopavanja obrambe«
obsodilo na smrt. V zaporu München-Stadelheim je rabelj Johann Reichhart, pod nadzorom vodje oddelka za izvršbe deželnega sodišča v Münchnu, Walterja Roemerja, okoli 17. ure Sophie, njenega brata Hansa in 20. februarja aretiranega Christopherja Probsta obglavil z giljotino.
Pomen
uredi
uredi kodo
Grobovi Sophie in Hansa Scholla ter Christopherja Probsta so na pokopališču Perlacher Forst (grob št. 73-1-18/19), ki se nahaja poleg kazenskega zavoda v Stadelheimu.
Sophiejina pisma in dnevniški zapisi nam zrcalijo podobo mlade ženske, izredno dojemljive za lepoto narave in globoke krščanske vere. Naslednji citat Jacquesa Maritaina se v njenih pismih večkrat ponovi: »Il faut avoir l'esprit dur et le cœur tendre«
(»Potrebno je imeti trdnega duha in mehko srce«). Intenzivno se je ukvarjala s harmonijo duše: »Opažam, da lahko duh (ali razum) divje rasteta, medtem ko duša strada«
(Hans Scholl in Sophie Scholl. Pisma in zapiski).
Ob 60. obletnici Sophiejine smrti so objavili pisma, ki sta si jih pisala z njenim zaročencem Fritzom Hartnaglom.
Spominska obeležja
uredi
uredi kodo
Po Hansu in Sophie Scholl so v Nemčiji poimenovali več ulic.
Leta 1964 ji je Nemška zvezna pošta posvetila znamko, ki jo je zasnoval nemški grafik Gerd Artez.
Filmi in predelave za oder
uredi
uredi kodo
Njeno življenjsko zgodbo so že večkrat prikazali na filmskem platnu in uprizorili na odru.
Lena Stolze je leta 1982 igrala lik Sophie Scholl kar v dveh filmih: Bela vrtnica (v originalu Die weiße Rose) režiserja Michaela Verhoevena in Pet zadnjih dni (v originalu Fünf letzte Tage) režiserja Percyja Adlona.
Leta 2005 se je na platnih pojavil film Zadnji dnevi Sophie Scholl režiserja Marca Rothemunda, ki je film posnel po scenariju Freda Breinersdorferja z Julio Jentsch v glavni vlogi. 2006 je bil omenjeni film nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film.
28. februarja 2008 je bila v gledališču Schauspielhaus Salzburg premiera odrske različice Breinersdorferjevega scenarija Zadnji dnevi Sophie Scholl, ki je potekala pod vodstvom Betty Hensel.
Dela
uredi
uredi kodo
Hans Scholl in Sophie Scholl. Pisma in zapiski, 1989.
Odlomek iz dela je izšel leta 1991 pod naslovom: Iz pisem in zapiskov Hansa in Sophie Scholl. (Hans Scholl und Sophie Scholl. Briefe und Aufzeichnungen., 1989). V: Gledališki list, Opera in balet ISSN: C500-0033
; 1580-3376.- 44 (april 1990/91), str. 24-37. Ilustr.
Da se ne izgubiva. Dopisovanje.
(Damit wir uns nicht verlieren. Briefwechsel 1937–1943.) – (skupaj s Fritzom Hartnaglom)
Sklici
uredi
uredi kodo
Record #118610317
//
Gemeinsame Normdatei
— 2012—2016.
d:Track:Q27302
d:Track:Q36578
data.bnf.fr: platforma za odprte podatke
— 2011.
d:Track:Q193563
d:Track:Q19938912
Find a Grave
— 1996.
d:Track:Q63056
Viri
uredi
uredi kodo
Detlef Bald
(Hg.):
„Wider die Kriegsmaschinerie“. Kriegserfahrungen und Motive des Widerstandes der „Weißen Rose“.
Klartext Verlag, Essen 2005,
ISBN 3-89861-488-3
Barbara Beuys
Sophie Scholl - Biografie.
Carl Hanser Verlag, München 2010,
ISBN 978-3-446-23505-2
Fred Breinersdorfer
Sophie Scholl. Die letzten Tage
. Fischer Verlag, Frankfurt/M. 2005,
ISBN 3-596-16609-8
Lilo Fürst-Ramdohr
Freundschaften in der Weißen Rose.
Verlag Geschichtswerkstatt Neuhausen, München 1995,
ISBN 3-931231-00-3
Richard Hanser:
Deutschland zuliebe. Leben und Sterben der Geschwister Scholl. Die Geschichte der Weißen Rose
. Dtv, München 1994,
ISBN 3-423-10040-0
Barbara Leisner:
„Ich würde es genauso wieder machen“. Sophie Scholl
. List Verlag, Berlin 2005,
ISBN 3-548-60191-X
Werner Milstein:
Mut zum Widerstand. Sophie Scholl, ein Portrait
. Neukirchener Verlag, Neukirchen-Vluyn 2003,
ISBN 3-7975-0056-4
Christian Petry:
Studenten aufs Schafott. Die weiße Rose und ihr Scheitern.
Piper Verlag, München 1968. ASIN B0000BT063
Inge Scholl
Die Weiße Rose
. Fischer Verlag, Frankfurt/M. 1994,
ISBN 3-596-11802-6
Peter Selg:
„Wir haben alle unsere Maßstäbe in uns selbst.“ Der geistige Weg von Hans und Sophie Scholl
. Verlag des Goetheanums, Dornach 2006,
ISBN 3-7235-1275-5
Barbara Sichtermann
Wer war Sophie Scholl?
Verlagshaus Jacoby & Stuart
, Berlin 2008,
ISBN 978-3-941087-11-8
Harald Steffahn:
Die Weiße Rose. Mit Selbstzeugnissen und Bilddokumenten
. Rowohlt, Reinbek 2005,
ISBN 3-499-50498-7
Hermann Vinke
Fritz Hartnagel. Der Freund von Sophie Scholl
. Arche Verlag, Hamburg 2005,
ISBN 3-7160-2341-8
Hermann Vinke:
„Hoffentlich schreibst Du recht bald.“ Sophie Scholl und Fritz Hartnagel, eine Freundschaft 1937–1943
. Maier Verlag, Ravensburg 2006,
ISBN 3-473-35253-5
Hermann Vinke:
Das kurze Leben der Sophie Scholl
. Ravensburger Verlag, Ravensburg 2005,
ISBN 3-473-58011-2
Kulturinitiative e.V. Freiburg:
Die Weiße Rose – Gesichter einer Freundschaft
(Broschüre 2004)
Frank McDonough
Sophie Scholl: The Real Story of the Woman who Defied Hitler
, The History Press, 2009,
ISBN 978-0-7524-4675-2
(als Hardcover),
ISBN 978-0-7524-5511-2
(als Taschenbuch)
Peter Normann Waage:
Es lebe die Freiheit! - Traute Lafrenz und die Weiße Rose.
Stuttgart 2012,
ISBN 978-3-8251-7809-3
Zunanje povezave
uredi
uredi kodo
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi:
Sophie Scholl
Weiße-Rose-Stiftung
Sophie Scholl und die Weiße Rose
Bundeszentrale für politische Bildung
Originale Flugblätter der Weißen Rose:
I.
(pdf),
I.
(Text),
II.
(pdf),
II.
(Text),
III.
(pdf),
III.
(Text),
IV.
(pdf),
IV.
(Text),
V.
(pdf),
V.
(Text),
VI.
(pdf),
VI.
(Text)
Informationen zu Weißer Rose und Sophie Scholl auf Shoa.de
Der Prozess gegen Hans und Sophie Scholl - Unterseite einer Dokumentation über Roland Freisler und den Volksgerichtshof
Korrespondenz Sophie Scholl im Nachlass Inge Aicher-Scholl (ED 474),
Arhivirano
2015-09-24 na
Wayback Machine
im Archiv des
Instituts für Zeitgeschichte München-Berlin
(pdf, abgerufen am 16. März 2010)
Ulrich Chaussy; Claudia Sessner:
Sophie Scholl und die „Weiße Rose“ Film und Geschichte
Arhivirano
2009-02-13 na
Wayback Machine
BR-Kultur
, 27. April 2011
Spletne zbirke normativne kontrole
Mednarodno
ISNI
VIAF
GND
FAST
WorldCat
Nacionalno
ZDA
Francija
podatki BnF
Japonska
Republika Češka
Španija
Nizozemska
Norveška
Grčija
Poljska
Izrael
Katalonija
Belgija
Akademsko
CiNii
Umetniki
FID
Ljudje
Deutsche Biographie
DDB
Drugo
IdRef
RISM
Yale LUX
CONOR (Slovenija)
Pridobljeno iz »
Kategorije
Rojeni leta 1921
Umrli leta 1943
Obglavljeni ljudje
Skrite kategorije:
Članki z viri iz Wikipodatkov
Članki s hCards
Članki, ki vsebujejo nemško besedilo
Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx
Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih
Predloga Webarchive z wayback linki
Strani s čarobnimi povezavami ISBN
Sophie Scholl
Dodaj temo